Gre za prvo tovrstno najdbo na Japonskem in nepričakovano odkritje na območju, ki je na tisoče kilometrov oddaljeno od kraja, kjer so bili novci skovani. "Najprej sem pomislil, da gre za kovance, ki so jih za seboj pustili ameriški vojaki," je razmišljanje ob nepričakovani najdbi opisal arheolog Hiroki Miyagi. "Potem ko smo jih sprali z vodo, pa je postalo jasno, da je najdba mnogo starejšega datuma. Zares me je presenetilo," je dodal.

Rentgenska analiza je na novicih razkrila rimske črke in slabo ohranjen obris. Domnevajo, da gre za podobo cesarje Konstantina Velikega (306—337) in figure vojaka s sulico v rokah. Najstarejši od deseterice najdenih antičnih kovancev je bil verjetno skovan med letoma 300 in 400 našega štetja. Na najdišču so našli tudi več mlajših kovancev – po prvih podatkih jih datirajo v 17. stoletje, izvirajo pa iz osmanskega cesarstva.

Brez znanih stikov z oddaljeno Evropo
Na najdbo so japonski arheologi naleteli med izkopavanjem gradu Kacuren, ki je od leta 2013 zapisan na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Strokovnjaki zdaj ugotavljajo, kako bi lahko rimski denar pristal v gradu, ki so ga na oddaljeni Okinavi postavili med poznim 13. ali zgodnjim 14. stoletjem. Grajska stavba je bila nekoč rezidenca zemljiškega gospoda, ki je sicer imel razvejane trgovske vezi, vendar pa zgodovinarjem ni znano, da bi trgoval tudi z Evropo. Pozneje je bil grad dve stoletji zapuščen.

Vmesna postaja verjetno Kitajska ali jugozahodna Azija
Mijagi, ki sicer poučuje na okinavski univerzi, je po poročanju Artdaily, pojasnil, da so vzhodnoazijski trgovci v 14. in 15. stoletju uporabljali pretežno kitajsko valuto, se pravi okrogel denar s kvadratno luknjo v sredini, zato ne verjame, da bi pri poslovanju uporabljali novce z Zahoda. "Mislim, da so do kovancev najverjetneje prišli v jugozahodni Aziji ali pa na Kitajskem," je dodal.