8. februarja bo minilo 160 let od smrti velikega slovenskega poeta Franceta Prešerna, v njegovi rojstni vasi pa so poleg recitacije odprli tudi razstavo Janezu Bleiweisu. Dogodka se je udeležila tudi ministrica za kulturo Majda Širca, za katero je žirovniški župan Leopold Pogačar povedal, da je prva ministrica za kulturo, ki je obiskala zibelko slovenske poezije, kjer se je rojevala slovenska zavest, slovenska beseda in eden simbolov naše državnosti ter samostojnosti. "Obisk nam veliko pomeni, kajti vsaj dve zadevi nas povezujeta z ministrstvom za kulturo, to je zaščita Prešernove rojstne hiše in naše stare vaške lipe, kjer je včasih zasedal vaški svet," je še dodal župan.

Občina Žirovnica se bo po njegovih besedah v kratkem na razpisu potegovala tudi za upravljanje s Prešernovo rojstno hišo, saj je v ta namen pred leti ustanovila svoj zavod za turizem in kulturo. Ob tem upa, da bodo uspeli z ministrstvom za kulturo najti skupni jezik za skupni cilj.

Barbara Ravnik Toman, direktorica Gorenjskega muzeja, ki zdaj upravlja Prešernovo rojstno hišo, pa je ministrici predstavila idejo, da bi odslej vsi ministri za kulturo ob začetku svojega mandata prisegli v Vrbi. Širčeva, ki se ji je zdela ideja zanimiva, pa se je zavezala, da se bo Prešernova hiša, ki jo je treba vzeti v globlji in bolj legitimni zgodovinski spomin, zaščitila kot spomenik državnega pomena.

Ministrica se je pridružila recitaciji in izbrala pesem Pevcu. Kot pravi, ji je posebej blizu tista Prešernova poezija, ki je zelo intimna in se nanaša na ustvarjanje na splošno. Ob tem se je zavzela, da bi o tesnobah in veselju, ki jih nudita umetnost in kultura, še naprej razmišljali na način, kot je to počel Prešeren.

Pomen Janeza Bleiweisa za malega slovenskega človeka
Kot vsako leto, so tudi tokrat v Gorenjskem muzeju pripravili razstavo, s katero vsakič pospremijo slovenski kulturni praznik in je v muzeju nato na ogled čez vse leto. Kot že rečeno, letos predstavljajo Janeza Bleiweisa, saj želijo predvsem prikazati odnos med Bleiweisom in Prešernom. Ta po besedah avtorice razstave Beba Jenčič nista bila le sodobnika, ampak tudi prijatelja. "Prav je, da smo se letos spomnili Janeza Bleiweisa, za katerega upajmo, da bo stopil iz sence, ki mu jo je namenila slovenska zgodovina," je pojasnila Tomanova. Po njenih besedah ni bil kar tako imenovan za očeta slovenskega naroda. Bil je poslanec v deželnem zboru in se je zavzemal za enovito Slovenijo, poleg tega pa uveljavil še gajico in veliko naredil za malega slovenskega človeka.

M. K.