V platformo, ki jo v muzeju predstavljajo kot enega najpomembnejših in največjih kulturnih projektov v Evropi, je povezanih 18 muzejev, festivalov in producentov iz 15 evropskih držav. V prvi vrsti je namenjena predvsem predstavljanju in približevanju novih, svežih in vizionarskih idej o prihodnosti mest in arhitekture širši javnosti. Prihodnost so velika mesta, somestja, kažejo projekcije, zato je ključno vprašanje sedanjosti, kako jih narediti za ljudi prijazna in znosna.

Na poziv, naj prispevajo svoje vizije, ideje in projekte, se je letos odzvalo 594 ustvarjalcev iz 56 držav. Na koncu so izbrali 25 najbolj drznih in izvirnih idej, ki jih bodo izbrani avtorji predstavili članom platforme in javnosti. Med njimi sta tudi dva Slovenca, Jasmina Cibic in Miloš Kosec, avstrijsko-slovenski projekt pa je tudi delo Bike Rebek in Matta Choota.

Arhitektka Bika Rebek skupaj z Mattom Chootom predstavljata projekt Nevidna odeja. Jasmina Cibic sodeluje s trilogijo umetniških filmov Spielraum, arhitekt Miloš Kosec pa se v raziskavi z naslovom Raje ne posveti pojavu novega tipa oklevajočega arhitekta, ki namesto akcije raje izbere pasivnost ter namesto da bi postopek gradnje nadzoroval od začetka do konca, dele procesa raje delegira silam zunaj svojega nadzora.

25 izbranih projektov
Poleg slovenskih avtorjev se predstavljajo Adriana Pablos Llona (Španija), Alberto Martinez Garcia, Hector Rivera Bajo (Španija), Bika Rebek, Matt Choot (Slovenija/Avstrija), Culture Territories Association (Poljska), DRRlab (Velika Britanija), Dimitris Grozopoulos, Effie Kasimati, Fani Kostourou (Velika Britanija), Dominika Janicka (Poljska), FAKT (Nemčija), Florian Bengert (Nemčija), Giuditta Vendrame (Nizozemska), Grupo De Arquitectura Subalterna (Španija), José Tomás Pérez Valle (Čile), Lucia Tahan (Španija), Marija Marić, Damjan Kokalevski (Švica), Mika Savela in Henrik Drufva (Finska), Paul Landon (Kanada), Pedro Pitarch (Španija), Studio NO (Poljska), Filipe, Paolo Patelli (Nizozemska), Danaije Toursoglou Papalexandridou (Grčija), Estrela & Sara Neves (Portugalska), Guerilla Architects (Velika Britanija) in Léopold Lambert (Francija). Zadnji trije so bili skupaj s Koscem izbrani že na lanskem pozivu in so sodelovali že v programu platforme 2016, letos pa so se ponovno uvrstili v izbor 25 avtorjev, povabljenih na konferenco.

Ustvarjalci bodo članom platforme in širši javnosti v štirih vsebinskih sklopih (Kaj nas uči Future Architecture, Novi modeli, nove strategije, Zdravljenje motenj in Pripravljeno za ponovno uporabo) predstavili različne teme in ideje o prihodnosti arhitekture. Na podlagi predstavitev in idej se bodo povezali s člani platforme ter začeli ustvarjati pester program razstav, konferenc, predavanj, delavnic in knjige v 16 mestih Evrope, med katerimi je tudi letošnja Evropska prestolnica kulture 2017 Aarhus.

Inovativni misleci o prihodnosti arhitekture
Na uvodnem dogodku drugega leta platforme Future Architecture je direktorica fundacije Mies van der Rohe Anna Ramos predstavila peterico finalistov evropske nagrade za sodobno arhitekturo Mies van der Rohe Award 2017. Žirija je finaliste razglasila v sredo v Barceloni. Po besedah Anne Ramos je bil glavni kriterij pri izboru kakovost. Hughes Becquart iz Evropske komisije je poudaril, da je kakovostna arhitektura za komisijo pomembna zato, ker osvetljuje ter odraža kreativnost in odličnost evropskih arhitektov. Poleg tega je odraz naše raznolikosti, eden od ciljev EU-ja na področju kulture pa je pravno podpiranje in zaščita te raznolikosti.

Anna Ramos je po tiskovni konferenci predavala o prihodnosti arhitekture. V sklopu tridnevnega dogodka se ji bodo pridružili drugi inovativni misleci z arhitekturnega polja, in sicer Sophie Lovell, Pippo Ciorra, Nick Axel, José Mateus, Silke Neumann, Andreas Ruby, Freo G. Majer, Josephine Michau.

Premik arhitekture v prostor politične razprave
Po besedah direktorja MAO Matevža Čelika so s platformo arhitekturo premaknili "iz zgolj dolgočasnega razpravljanja o formi in funkciji v prostor politične razprave". Predvsem si želijo razpravo o arhitekturi narediti zanimivejšo in tudi bolj relevantno. Kot pravi, izkazujejo udeleženci platforme zanimanje, da arhitekturo ponovno pripeljejo v območje, kjer bo soodločala o najbolj perečih težavah tega sveta, ki smo si jih kot človeštvo sami zakuhali in ki so povezane z okoljem, družbeno in ekonomsko nepravičnostjo ter političnimi problemi, ki so posledica vsega tega. Program dogodkov platforme se bo začel marca in končal oktobra na lizbonskem trienalu, vrhunci dveletnega programa Future Architecture pa bodo predstavljeni konec septembra na festivalu Future Architecture v MAO.