Hans Kaufmann in Rita Wildegans, ki sta deset let pregledovala policijske zapise in se ukvarjala s podrobnostmi dogodka, sta maja letos objavila drugačno teorijo o slavnem ušesu (s katero pa se Bailey ne strinja). Ob uveljavljeno različico zgodbe, da si je nizozemski postimpresionist z britvico odrezal del ušesa po sporu z Gauginom leta 1888, nato pa ga prinesel k prostitutki in jo prosil, da pazi nanj, postavljata drugačen pogled na potek dogodkov. Prepričana sta, da je slikarju uho poškodoval prav Gauguin, s katerim sta se po pijančevanju sprla zaradi prostitutke Rachel in različnih pogledov na umetnost. Uho mu je po vsej verjetnosti odsekal z mečem, prijatelja pa sta se nato dogovorila, da zamolčita, kaj se je dejansko zgodilo. Foto:
Hans Kaufmann in Rita Wildegans, ki sta deset let pregledovala policijske zapise in se ukvarjala s podrobnostmi dogodka, sta maja letos objavila drugačno teorijo o slavnem ušesu (s katero pa se Bailey ne strinja). Ob uveljavljeno različico zgodbe, da si je nizozemski postimpresionist z britvico odrezal del ušesa po sporu z Gauginom leta 1888, nato pa ga prinesel k prostitutki in jo prosil, da pazi nanj, postavljata drugačen pogled na potek dogodkov. Prepričana sta, da je slikarju uho poškodoval prav Gauguin, s katerim sta se po pijančevanju sprla zaradi prostitutke Rachel in različnih pogledov na umetnost. Uho mu je po vsej verjetnosti odsekal z mečem, prijatelja pa sta se nato dogovorila, da zamolčita, kaj se je dejansko zgodilo. Foto:
Tihožitje: Slikarska deska s čebulami
Theo van Gogh je sicer s svojimi pismi, v katerih ga je skrbelo Vincentovo vedno bolj razpuščeno pisanje, ki naj bi bilo po njegovem izraz bratove razvrvane psihe, spodbujal teorijo, da je van Goghov pozni opus izraz njegove napredujoče norosti. V resnici ni bilo tako.
Paul Gauguin, Siesta
Med Gauguinom in van Goghom, ki ju danes štejemo med veliko četverico postimpresionistov, se je spletlo veliko, čeprav nenavadno prijateljstvo. Van Gogh je Gaugina leta 1888 prepričal, da se mu pridruži v Arlesu, kjer sta skupaj prebivala v slavni rumeni hiši. Slikarja sta v provansalskem mestu skupaj preživela jesen, prijateljstvo pa so začeli rušiti posamezni prepiri, ki so doživeli vrhunec malo pred božičem. Van Gogh je postal vse bolj nasilen, dodatno pa ga je strlo, ko mu je Gauguin povedal, da se za vedno poslavlja. Foto: EPA

Neki britanski akademik je našel dokaze, ki napeljujejo k teoriji, da si je Vincent van Gogh del levega ušesa odrezal tisto jutro, ko je izvedel, da se namerava njegov brat, na katerega je bil tako čustveno kot finančno zelo navezan, poročiti.

Martin Bailey, kurator dveh razstav van Goghovih slik in avtor knjige o slikarjevem življenju, je svojo "hipotezo" postavil na podlagi temeljitega detektivskega dela - s pomočjo pisma v sliki, ki jo je slikar končal malo po tem, ko se je poškodoval. Bailey predvideva, da je pismo decembra 1888 v Parizu napisal Vincentov brat Theo in v njem brata obvestil o svoji zaroki. Prav to pismo naj bi Vincenta, ki je bil že tako ali tako duševno moten, potisnilo čez rob. "Strah ga je bilo, da bo izgubil bratovo čustveno in finančno podporo," Bailey piše za The Art Newspaper.

Teorija zarote: Ušesa si morda sploh ni odrezal sam
Različna ugibanja o tem, kaj natančno se je malo pred božičem leta 1888 zares zgodilo z van Goghovim ušesom, med umetnostnimi zgodovinarji krožijo že od nekdaj. Nekateri krivijo njegove duševne težave, drugi pa trdijo, da se mu je um omračil zaradi svinca v barvah, ki jih je uporabljal. Mogoč razlog je še kratek stik v njegovem prijateljstvu s Paulom Gauguinom (čeprav je čisto mogoče, da si je to zgodbo izmislil Gauguin sam). Akademiki na hamburški univerzi denimo trdijo, da je van Goghu uho odrezal kar Gauguin (slikarja sta si kratek čas delila hišo v Arlesu), in sicer v prepiru zaradi neke prostitutke po imenu Rachel - je pa res, da se s to različico dogodkov ne strinjajo niti Bailey niti strokovnjaki iz Van Goghovega muzeja v Amsterdamu.

No, poti prijateljev sta se po neljubem incidentu za vselej razšli: Gauguin se je vrnil v Pariz in nato odpotoval na Tahiti, van Gogha pa so zaprli v psihiatrično bolnišnico, od koder je odšel v vas Auvers-sur-Oise blizu Pariza. Po nenavadnem zadnjem ustvarjalnem izbruhu, v katerem je v 70 dneh naslikal 70 slik, se je van Gogh 27. julija 1889 ustrelil in umrl dva dni pozneje, star 37 let.

Zgovorno tihožitje
Baileyjevi dokazi v veliki meri izvirajo iz podrobne študije van Goghove slike Tihožitje: Slikarska deska s čebulami; končana je bila januarja 1889, le mesec dni po van Goghovi poškodbi. Na njej je med drugim pismo, na katerem je, kot pokaže pogled skozi mikroskop, obkrožena številka 67. To je bila poštna številka Place des Abbesses, v neposredni bližini Montmartra, kjer je imel Theo (trgovec z umetninami, ki je bratu pošiljal denar) stanovanje. Na kuverti je še poseben priložnostni žig, na katerem piše "Novo leto" - od sredine 19. stoletja dalje so tak žig dobila vsa pisma, ki so se na pošti znašla od sredine decembra dalje.
Bailey je prepričan, da je van Gogh pismo v sliko vključil nalašč, zaradi velikega pomena, ki ga je zanj imelo. Platno bo osrednji eksponat nove razstave o van Goghu in njegovih pismih, ki bo januarja odprla vrata v britanski Kraljevi Akademiji.

Nenaklonjen poroki?
Vincent je "žepnino" od Thea po navadi dobil okrog 23. v mesecu (čeprav je včasih dobil dve na mesec). In resnično je januarja 1889 Theu pisal, da je prejel denar, "ki ga je krvavo potreboval" - in z denarjem je verjetno dobil tudi vest o bratovi zaroki z Johanno Bonger (Theo je namreč 21. pisal svoji materi in jo prosil za njen blagoslov; bratu bi najbrž povedal takoj za tem). Ohranilo se je tudi Theovo pismo zaročenki, v katerem mimogrede omenja obisk pri bratu na božični dan. "Ko sem te mu omenil, je očitno vedel, o kom in zakaj govorim, in ko sem ga vprašal, ali odobrava najin načrt, je odgovoril, da zakonski stan ne bi smel biti glavni cilj v posameznikovem življenju," Theo piše Johanni.