Kot je na novinarski konferenci poudaril Venier, program Ars ni le tisto, kar se vsak dan sliši po radijskih valovih. Je namreč tudi pobudnik arhivskih snemanj slovenske resne glasbe, nosilec in organizator produkcije slovenske radijske igre (v arhivu hranijo kar 4.000 slovenskih radijskih iger) in nosilec nekaterih kulturnih pobud ter organizator in soorganizator umetniških dogodkov.
Dramski igralec Boris Cavazza program Ars, kot je povedal, posluša v avtomobilu. Najraje prisluhne pogovornim oddajam, "kar pač ujame". Kot je poudaril, je Ars program, ki s poglobljenimi prispevki poslušalca napolni z nečim drugim kot druga dva programa nacionalnega radia. Dodal je, da sicer tista sredina poslušalcev, ki jih je največ, "ni hvaležno občinstvo za Ars".
Zakaj bi bil Ars le program za peščico?
Urednica uredništva za kulturo Ingrid Kovač Brus meni, da ni nemogoče doseči poslušalcev, ki jih še ne poslušajo, saj je program Ars vsaj v nekih segmentih program za vsakogar. Dodala je, da je zelo profiliran in se skozi leta ni prav veliko spreminjal, saj so njegovi snovalci že pred desetletji v njem sistematično povzeli vse sfere umetniškega ustvarjanja, novi uredniki pa dodajajo le manjše poudarke, ki jih zahteva čas.
Spregovorila je tudi o štiriletnem projektu Arsovega domačega branja Oh, literatura – O literatura. Mesečne literarne oddaje, v katerih sledijo šolskemu programu, so začeli pripravljati pred dvema letoma in zdaj končujejo drugi letnik.
"Zgodovinski uspeh" na svetovni ravni
V nadaljevanju so predstavili nekaj nedavnih uspehov in projektov programa Ars. Eden izmed njih je zmaga slovenske skladateljice Petre Strahovnik oziroma njene skladbe Prana na mednarodni skladateljski tribuni Rostrum, največjem svetovnem forumu radijskih hiš, namenjenem predstavitvi in ocenjevanju novih posnetkov sodobne umetniške prakse.
Radio Slovenija je v glasovanje predlagal koncertni posnetek dela Prana v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in Rossena Milanova, novega šefa dirigenta orkestra. Iz ponudbe, ki jo je pripravilo 27 držav, je bilo med vsemi predlaganimi izbran kot najprepričljivejše delo v splošni kategoriji. Urednik uredništva za resno glasbo Gregor Pirš je uspeh Petre Strahovnik na tribuni Rostrum, ki je letos potekala v mestu San Carlos de Barilocheletos v Argentini, označil za zgodovinskega.
Slovenska poezija na letališču
Spregovorili so tudi o zvočno-poetičnem dogodku Daljave in njegovi predstavitvi na 14. praškem kvadrienalu scenskega oblikovanja in prostora. Daljave je program Ars lani, na svetovni dan poezije, pripravil v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev, Galerijo Prešernovih nagrajencev Kranj, Cono in Letališčem Jožeta Pučnika. Dogodek je bil predvajan v neposrednem radijskem prenosu, v živo pa je potekal v fizično in akustično zaprtem prostoru mednarodnega letališkega terminala.
Kot je povedala soavtorica scenarija Daljav Tina Kozin, jih je pri projektu zanimala predvsem sopostavitev prostora nadzora in omejenosti ter prostora absolutne svobode.
Režiserka Daljav Saška Rakef pa je kot eno izmed iztočnic za predstavitev v Pragi izpostavila raziskovanje vprašanja zvočne scenografije. Kot je povedala, sicer živimo v vizualni kulturi, vendar nas zvočno zaznamuje vsaj enako, če ne ne še močneje, kot vizualno.
Na novinarski konferenci so napovedali tudi premiero elektroakustične radijske opere Iden, ki bo 2. julija ob 4.36 v Rastlinjaku Tivoli. V njej so moči združile pesnica in soavtorica libreta Tina Kozin, skladateljica Bojana Šaljić Podešva ter soavtorica libreta in režiserka Saška Rakef.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje