Kot poletni čas sam po sebi tudi je, pa čeprav je toliko sonca in toplote. Morda pa prav zato. Sicer pa se slušne igre v tednu, ko vsako leto praznujemo dan državnosti in se spominjamo osamosvojitve Slovenije, po večini hudomušno ogledujejo v satiričnem zrcalu, ki samosvoje odseva predvsem razmisleke o slovenstvu. Martin Krpan z Vrha bo tako končno uzrl svobodno sonce nad seboj in se rogal slovenskemu hlapčevstvu. Lepa Vida pa se bo, da bi ušla prepiru v krčmi, vkrcala na podmornico, ta pa bo naposled izginila v izginjevalniku. Malo nagajivo in malo zares. Za ta poletni čas. In vaša ušesa.

O slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti
Termin ponedeljkove radijske igre na Arsu bo na predvečer dneva državnosti zasedel Martin Krpan z Vrha Frana Levstika. Gre za povest o slovenski samozavesti in pokončnosti, a tudi neotesanosti in pretkanosti. Slovenec namreč še danes razume kot eno svojih največjih vrlin, da se znajde; četudi drugemu, še raje pa državi v škodo. Prav te, prvič v zgodovini jo je dobil pred 33 leti, še vedno ne razume kot svoje. Kot tudi tega ne, da se dolgoročno vedno znajde sebi in svojim potomcem v škodo.

Umetniško pripoved iz leta 1987 je zrežiral Aleš Jan, pripoveduje jo Polde Bibič.

Ko posije svobodno sonce
Junijske torke na Prvem v terminu radijske igre zaseda nadaljevanka v štirih delih Pod svobodnim soncem, ki se na današnji dan državnosti tudi sklepa. Poganska slovanska plemena pod vodstvom staroste Svaruna se bojujejo s krščanskim bizantinskim cesarstvom pod vlado cesarja Justinijana in carice Teodore. Hunskemu poglavarju Tunjušu uspe med seboj spreti slovanska plemena in Ante naščuvati zoper brate Slovene. Tik pred spopadom se iz Bizanca vrne Svarunov sin Iztok in poskusi preprečiti bratomorno vojno. Iztok namreč v spremstvu popotnega pevca Radovana odide v Bizanc, da bi se naučil veščin vojskovanja. Na poti rešita življenje bogatemu grškemu trgovcu Epafroditu, ta pa ju v zahvalo nastani v svoji palači in postane Iztokov zaščitnik. Vendar mladeniču, ki v bizantinski vojski postane general in se zaljubi v lepo dvorjanko Ireno, ljubosumna carica Teodora in njen vojskovodja Azbad napovesta pogubo. Ko carica vrže Iztoka v ječo in želi vzeti vse premoženje Epafroditu, ta reši Iztoka, Ireno pošlje na varno k njenemu stricu, svojo lastno glavo pa ohrani z domiselno zvijačo. Ob Iztokovi vrnitvi domov izbruhne bitka med Sloveni in Anti, to pa Iztok dobi z zmago Slovenov. Med praznovanjem zmage v gradišče med dekleta plane hunski poglavar Tunjuš in ugrabi Svarunovo hčerko Ljubinico, o čemer pa v četrtem delu.

Igra iz leta 2004 je nastala po enem najbolj branih in popularnih romanov na Slovenskem. Finžgarjevo delo je za radio priredil Jože Vozny, zrežiral pa Igor Likar. V vlogi Iztoka Marko Mandić, v vlogi Irene pa Pia Zemljič.

Travestija o hlapcih in hlapčevanju
Sredina kratka radijska igra na Arsu HLPC je vedno aktualna travestija Cankarjeve drame Hlapci. Kot razmislek o slovenstvu.

Režiser in avtor radijske priredbe igre iz leta 1990 je Aleš Jan.

Destilat hrepenenja skozi satirično opno
V četrtkov termin radijske igre na Arsu je tokrat priplula Podmornica po izvirni radijski predlogi Milana Jesiha. Igra v pripovedno osišče postavlja zakonske zgode in nezgode starejšega moža in mlade žene. V nekoliko širšem kotu pa gre skozi za Jesiha značilne duhovite in iskre jezikovne bravure zaznati tudi obravnavo motiva Lepe Vide. Destilat hrepenenja tokrat skozi satirično opno.

Igro iz leta 2009 je zrežiral Tugo Štiglic.

Učna ura folklornega slovenskega hinavstva
Prepir v krčmi, tokratna sobotna kratka radijska igra na Prvem, je nastal po istoimenski črtici Ivana Cankarja. Osrednje dogajanje zgodbe je tokrat postavljeno v gostilno, v kateri se srečajo moški različnih poklicev. Vsak hoče očrniti drugega, vendar se kmalu razkrije njihova dvoličnost. Satira je torej prava učna ura folklornega slovenskega hinavstva.

Igro je leta 2009 za radio priredi in zrežiral Klemen Markovčič.

Vesela, radoživa kriminalka za konec letošnjega junija
Teden in mesec junij pa v nedeljo na Prvem sklepa radijska igra za otroke Izginjevalnik po zgodbi Pavla Lužana. Vesela, radoživa kriminalka, v kateri se, kot se za takšen žanr tudi spodobi, vse razkrije šele na koncu.

Igro iz leta 1984 je zrežiral Gregor Tozon.