Kot so sporočili z RŠ-a, je status nujen za nadaljnje nemoteno prijavljanje na razpise in zbiranje donacijske podpore, ki prinaša ključen vir za delovanje radia. Zapletlo se je pri študentskem zboru ŠOU-a, ki je sejo s to točko 24. marca prekinil.

Spremembe akta o ustanovitvi bi Radiu Študent omogočile osnovne pogoje za nadaljnje uspešno delovanje in obstoj, za ŠOU pa bi pomenile zgolj prilagoditev, ki v ničemer ne spremeni narave pravnih odnosov med ŠOU-om in RŠ-em, menijo na radiu.

Za uskladitev akta o ustanovitvi z zakonom si na radiu prizadevajo že več kot štiri mesece, za potrditev sprememb akta pa je potrebna absolutna dvotretjinska večina v študentskem zboru ŠOU-a. Ta je sicer sejo, ki je vsebovala tudi to točko, začel 24. marca, a je bila zaradi odhoda nekaterih poslancev predčasno prekinjena. Seja torej še ni končana, pristojni za njeno nadaljevanje pa, kakor so nam sporočili, ne vedo, kdaj se bo nadaljevala, so v izjavi za javnost zapisali na RŠ-u.

"V resnici bi mi bilo skoraj neverjetno, da nam ne bi hoteli zagotoviti tistega, kar so brez težav zagotovili nekaterim drugim zavodom družine ŠOU," je za MMC dejala direktorica RŠ-a Ana Kandare. "Tudi zaradi vsega, kar se je zgodilo lani ob poskusu ukinitve financiranja Radia Študent od ŠOU-a, ko je RŠ dobil resnično veliko podporo za svoje delovanje, kar se je na koncu pokazalo tudi v množični podpori donatoric in donatorjev, ki so nam ob najbolj turbulentnem poslovnem letu v zgodovini pomagali zbrati kar 100.000 evrov donacij," nadaljuje.

"Dolžnost ustanovitelja je, da omogoča, ne zavira delovanje svojega zavoda"
"Ustanovitelju smo se tudi že pohvalili glede podvojitve poslušanosti RŠ-a v zadnjih letih in priljubljenosti zlasti med mladimi, o čedalje večjem interesu mladih za usposabljanja na RŠ-u, skratka, RŠ, ki bo kmalu zaznamoval 53-letnico, ni bil nikoli mlajši in tega bi se verjetno lahko veselila vsaka organizacija, katere delovanje usmerja poslanstvo zasledovanje študentskega interesa," dodaja. Ob tem opozarja, da je "nesporna dolžnost ustanovitelja, da omogoča – vsekakor pa ne zavira – delovanje svojega zavoda".

Če bi se pa le zgodilo nepredstavljivo, dodaja, "bi se ponovno prilagodili, kot smo se že do zdaj, v isti sapi bi pa bilo smiselno razmišljati o nujnih reformah študentskega organiziranja (da se ne bi moglo več ponoviti, da bi 4 odstotke vseh študentov imenovalo predstavnike, ki bi zaradi nerazumevanja vrednosti institucije povozili nekaj, kar je živo in plodno že več kot pol stoletja)".

V izjavi sta uprava in vodstvo RŠ-a opozorila, da so za ureditev zakonskih pogojev za nemoteno delovanje RŠ-a odgovorni tudi trije predstavniki ustanovitelja ŠOU-a v Svetu zavoda RŠ-a, in sicer direktor Andrej Klasinc in dva poslanca Skupine Povezani, Aleksandar Miličević, ki je tudi vodja skupine, ter njen član, Omar Smajlović. Pri čemer zadnjima očitajo redno obstruiranje, Klasincu pa, da se je "kot prvi predstavnik ustanovitelja, ki je ne nazadnje odgovoren tudi za zakonitost poslovanja ŠOU-a in funkcionalno sodelovanje z zavodi, odločil bolj za vlogo nemega opazovalca".

Milićević je na MMC-jevo vprašanje, kako je opredeljen in s kakšnimi argumenti, odgovoril, da ŠOU, ki je ustanovitelj Zavoda Radio Študent, že leta išče dolgoročne rešitve v povezavi s problematiko svojih zavodov. "Kot je meni znano, Zavod Radio Študent sicer ni nevladna organizacija, a že od leta 2012 uživa status študentskega programa posebnega pomena. V zadnjih letih smo namreč priča vedno večjemu pritisku od politike po ukinjanju avtonomnosti študentskega organiziranja pri nas. Leta 1990 smo si študentje izborili svojo Študentsko ustavo in avtonomno organiziranje, ki sta predmet spotike vsake vlade do zdaj; samo zadnja Janševa vlada je z grobim posegom v financiranje (odvzem sredstev zaradi Zujfa v Zakonu o izvrševanju proračuna (ZiPRS) za leti 2021–2022) resno zamajala sam obstoj in preživetje študentskih organizacij v Sloveniji." Temu je dodal, da študentski poslanci "v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi, kot vedno do zdaj, glasujejo po lastni vesti".

Z vprašanji smo se obrnili tudi na predsednika ŠOU-a Klemna Petka, predsednika Študentskega zbora ŠOU-a Roka Dolenca in direktorja ŠOU-a Andreja Klasinca, a jih do objave prispevka še nismo prejeli.

O datumu seje se še usklajujejo
Rok, do katerega bi ustanovitveni akt morali uskladiti z zakonom, je potekel 31. marca, zato na RŠ-u pozivajo k čimprejšnjemu sklicu nadaljevanja seje študentskega zbora ŠOU-a. Kdaj se bo nadaljevala, po njihovih podatkih ni znano, Klasinc pa je za STA pojasnil, da se o datumu seje še usklajujejo.

Skoraj polovica letnih virov za delovanje
Lani je RŠ razpolagal z več kot 250.000 evrov sredstev, ki so vezana na status nevladne organizacije, kar je predstavljalo skoraj polovico letnih virov za delovanje te najstarejše študentske radijske postaje v Evropi, ki se sicer spoprijema z zmanjševanjem financiranja od ŠOU-a, so še zapisali v sporočilu za javnost.