Festival, ki je krst doživel leta 1947, velja za drugi najpomembnejši umetniški festival v Evropi; prvo mesto pripada festivalu v Edinburgu. Predstave na letošnjem festivalu naj bi bile zelo elegantne in prijetne na pogled, a so povsem brez stika z realnim svetom in vsebinsko dolgočasne.
Neskončno ponavljanjeVečino vstopnic za predstave so organizatorji razprodali že pred začetkom dogajanja, vendar ni pogled na ljudi, ki dvorane zapuščajo še pred koncem predstav, v teh dneh v Avignonu nič nenavadnega. Kdo si namreč želi ogledati predstavo, ki jo uvede 40 minut dolg film, ki prikazuje le ljudi, ki odgovarjajo na vprašanja, igralci na odru pa potem zgolj večkrat ponovijo odgovore.
Provokacija brez vsebine
Gledalci neke druge predstave pa večino časa uživajo le v pogledu na dve lutki mladih deklet človeške velikosti, ki v provokativnih položajoh ležita na krstah. Gledališki kritik časopisa Le Figaro je tako zapisal: Mislil sem si, da smo že dosegli skrajno točko povprečnosti, pretencioznosti in zmedenosti. Ampak ne. Vedno se najde še kaj slabšega." Revija Le Point pa je festival preprosto označila za pekel.
Še enkrat bi se tako odločil
Umetniški vodje festivala v čudovitem zgodovinskem jedru provansalskega mesta Avignon Hortense Archambault in Vincent Baudriller se morata te dni soočati z obtožbami, da sta v program vključila občutno preveč predstav brez vsake prave dramske zgodbe. Temu navkljub pa je Baudriller v intervjuju za časopis Le monde povedal, da ne obžaluje prav nobene odločitve, ki jo je sprejel pri oblikovanju programa letošnje izvedbe festivala.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje