V središču postavitve v Grand Palais je pet od 58 Picassovih interpretacij Velazquezovega dela Las Meninas, medtem ko sta postavitvi v muzeju Orsay in v Louvru posvečeni variacijam na Delacroixa in Maneta. Velazquezovo delo je eno tistih, pri katerih je povezava med umetnikom 17. in umetnikom 20. stoletja zelo neposredna, vendar pa je Velazquezova slika mojstrovina klasične umetnosti. Na njej prevladujejo bogati, temni odtenki, medtem ko je Picasso na svojih kompozicijah uporabil svetlo modro barvo, različne odtenke rumene in zelene ter tako protagoniste spremenil v abstraktne figure. Foto: EPA
V središču postavitve v Grand Palais je pet od 58 Picassovih interpretacij Velazquezovega dela Las Meninas, medtem ko sta postavitvi v muzeju Orsay in v Louvru posvečeni variacijam na Delacroixa in Maneta. Velazquezovo delo je eno tistih, pri katerih je povezava med umetnikom 17. in umetnikom 20. stoletja zelo neposredna, vendar pa je Velazquezova slika mojstrovina klasične umetnosti. Na njej prevladujejo bogati, temni odtenki, medtem ko je Picasso na svojih kompozicijah uporabil svetlo modro barvo, različne odtenke rumene in zelene ter tako protagoniste spremenil v abstraktne figure. Foto: EPA
Picasso et les Maîtres
Podobna postavitev, posvečena Picassu, bo med 25. februarjem in 7. junijem postavljena v londonski Nacionalni galeriji. Foto: EPA

Kljub temperaturam, ki so se spustile pod ničlo, so Parižani v petek do treh zjutraj stali v vrsti pred Grand Palais (tik ob Elizejskih poljanah); porast kulturnega udejstvovanja množic, ki mu je priča Francija, tamkajšnji kulturni krogi opazujejo z začudenjem in seveda navdušenjem.


Kar naenkrat je naraslo tudi povpraševanje po glasbenih prireditvah, in sicer na obeh straneh spektra: tako za "petični" Bachov festival v Nantesu kot za precej bolj ljudski muzikal o Kleopatrinem življenju. Sociologi ta "kulturni bum" razlagajo z željo po pobegu od strah vzbujajočih naslovnic časopisov, po drugi strani pa s tem, da je obisk razstave ali koncerta cenejša oblika druženja kot večerja v dragi restavraciji.

Francoski politični komentator Jacques Attali ponuja bolj eksistencialistično razlago. "Obdobja krize ljudi silijo k razmisleku o bistvu življenja," je povedal v intervjuju za Journal du Dimanche. "Trenutno smo razpeti med obupom, tesnobo in uporništvom, obenem pa hrepenimo po lepoti, ki jo lahko najdemo samo v umetnosti."

Zvezde na platnih in pred njimi
Ko bo danes zvečer po štirih mesecih razstava Picasso et les Maîtres dokončno zaprla svoja vrata, se bo števec obiskovalcev ustavil nekje pri 750 tisoč. Razstava slovitega Španca "sooča" z velikani, na ramenih katerih je zgradil svoj slog - Rembrandt, Velazquez, Goya, Ingres in Manet so le najprepoznavnejša imena na tem seznamu. Velikih imen pa ni manjkalo niti med obiskovalci: na razstavo, ki je v hipu postala ne-smete-je-zamuditi prireditev, so med drugim prišli Nicole Kidman, Woody Allen in - na isti dan - Mick Jagger in Jacques Chirac.

Vsak po svojem okusu, a vsi za umetnost
Da ne bi prikrajšali vseh, ki niso uspeli priti do kart (v prodaji so bile v omejenem številu), je Grand Palais zadnje tri dni ostal odprt tudi celo noč. Takega navala ne gre pripisati le morebitnemu navdušenju Francozov prav nad Picassom: zgoraj omenjeni muzikal o Kleopatri, ki je premiero doživel prejšnji teden, je bil v hipu razprodan (in je že podaljšan za dva tedna). Prav tako so do sredine marca podaljšali razstavo o življenju popikone Serga Gainsbourga, ki bi se morala končati z januarjem. Za festival Folle Journée de Nantes, ki je v 15. letu posvečen Bachu, je pošlo že 96 odstotkov vstopnic.

A. J.