V kategoriji Najboljša kampanja zbiranja sredstev za kulturo sta nagrado skupaj prejela dunajski kino Votiv in kavarna Liebling za akcijo množičnega financiranja Rešimo kino Bellaria, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

S festivala festivala ImPulsTanz. Foto: EPA
S festivala festivala ImPulsTanz. Foto: EPA

"Kampanja za reševanje dunajskega kina Bellaria impresivno prikazuje, kakšna zavezanost se lahko pojavi, ko je določen kraj v mestu Dunaj nepogrešljiv. Ustvarjalni in vsestranski pristop – od plakatov do dejavnosti na družbenih omrežjih – in aktiviranje številnih skupnosti sta bila prepričljiva na vseh ravneh," je v utemeljitvi nagrade zapisala žirija. 1453 podpornikov je skupno prispevalo več kot 135.000 evrov.

"Ko ima projekt potencial, se zanos prenese tudi na podpornike in takrat postane nemogoče mogoče. Očitno nam je uspelo, da smo z iskrami zanetili ogenj," je povedal Michael Stejskal, vodja dunajskih kinematografov Votiv, De France in Bellaria.

Ustvarjalnost, gibanje, tehnologija in estetika
Nagrado v kategoriji Najboljše korporativno partnerstvo je za posebej uspešno sodelovanje med kulturnimi ustanovami in podjetji prejel festival ImPulsTanz. Ta je v partnerstvu z Renaultom in agencijo mayr & more zasnoval kampanjo z geslom Zakaj bi pravzaprav morali plesati Twingo.

"V tem simbioznem partnerstvu so se srečali kreativnost, gibanje, tehnologija in estetika. Poleg klasičnih oglaševalskih medijev je nastala digitalna izkušnja, ki je dosegla vrhunec v dogodku v živo in odlično predstavila prednosti partnerjev Renault & ImPulsTanz," je povedal direktor ImPulsTanz Karl Regensburger.

Staro dvorišče v prizorišče umetnosti in kulture
V kategoriji Majhna, a pametna je nagrado za najboljšo akcijo zbiranja sredstev za manjše kulturne iniciative prejela kulturna zadruga OTTO, ki je staro dvorišče v Ottensheimu v Zgornji Avstriji preoblikoval v prizorišče umetnosti in kulture. V zelo kratkem času se je zadrugi pridružilo 220 ljudi, ki so nato izvedbo projekta tudi omogočili. Od predvidenih 10.000 evrov so v kampanji množičnega financiranja sredstva več kot podvojili.

V nasprotju s številnimi neprofitnimi področji, kot so na primer sociala, živali ali okolje, je zasebno zbiranje sredstev v kulturnem sektorju v Avstriji po besedah generalnega direktorja avstrijskega Združenja za zbiranje sredstev Güntherja Lutschingerja še vedno izjema in razmeroma malo uveljavljeno v primerjavi z ZDA, Veliko Britanijo, Nizozemsko ali Nemčijo.

"Pripravljenost prebivalstva za prostovoljne prispevke je velika, a kulturne ustanove to še vedno zelo malo izkoriščajo s prilagojenimi pozivi k donacijam," je še povedal Lutschinger.

V Avstriji je za umetnost in kulturo pripravljenih prostovoljno prispevati osem odstotkov Avstrijcev, kar ustreza potencialu več kot 60 milijonov evrov letno.