Ugledni pisatelj je svoj rojstni dan preživel aktivno: zjutraj se je poklonil spominu pesnika in pisatelja Edvarda Kocbeka, srečal pa se je tudi s predsednikom države. Cankarjeva založba je opoldne predstavila monografijo Tatjane Rojc z naslovom Tako sem žível ― stoletje Borisa Pahorja, izjemnemu pričevalcu pa je bila posvečena tudi večerna slovesnost z naslovom Pahoriana, ki se je odvila v ljubljanski operni hiši. Posnetek proslave si že lahko ogledate pod novico.

Zrela modrost za mlada ušesa
Pripeljite mi mlado poslušalstvo!, vedno znova naproša Pahor, kadar ga vabijo govoriti v javnosti. V duhu tega poslanstva - svoje sporočilo predati mladi generaciji, ki o vojni zgodovini Trsta in Slovencev ne ve dovolj - se je Pahor v Operi o svojem življenju in delu pogovarjal s tremi dijaki iz Celovca (Julija Urban), Trsta (Jakob Terčon) in Ljubljane (Jakob Cerovšek).

Na vprašanje o tem, kako se človek pripravi do tega, da sploh kdaj spregovori o grozovitih izkušnjah vojne, je Pahor odgovoril, da je to odvisno od posameznika. "Nekateri niso spregovorili niti besede vse dni, kar so jih še živeli - ponavadi zato, ker so bili tako ponižani. Da človek pride to tega, da 24 ur na dan misli samo na kos kruha ali zajemalko juhe, da je podoben živali, ki ji manjka seno ... Drugi smo se rešili tako, da smo te reči opisovali. Sam sem po več letih ugotovil, da me ponoči more o taborišču ne mučijo zato, ker sem dal izkušnjo iz sebe. Ne samo zato, ker sem jo zapisal, ampak tudi, ker o njej govorim."

Iskreno, neposreno Pahorjevo pripovedovanje se je na slovesnosti prepletalo z umetniškimi "intermezzi", ki se tako ali drugače navezujejo na njegovo življenje in ustvarjanje: Oktet Simon Gregorčič je tako zapel Kraguljčke, Pavle Ravnohrib pa je interpretiral odlomek iz romana Nekropola.

Slavljenec je prejel tudi nagrado Državljan Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament posameznikom ali skupinam za dosežke pri vzajemnem razumevanju in tesnejšem povezovanju narodov Evropske unije. "Enotnost, solidarnost v odločitvi kaže na zrelost naših predstavnikov v Bruslju (vseh osem se je strinjalo z nominacijo Borisa Pahorja za nagrado, op. n.), ki bi lahko bil vzgled slovenski družbi, da bi zgodovinarjem prepustila vprašanje, koliko je kdo grešil na eni in koliko na drugi strani, ter se združila v iskanju rešitve za prihodnost države. Pustimo grehe v preteklosti in poskrbimo, da država ne bo šla k vragu!" je v svoji zahvali poudaril Pahor.

Potem ko si je po nagovorih in čestitkah predsednika uprave Mladinske knjige Petra Tomšiča in ministra za kulturo Uroša Grilca izšprosil "samo še minutko", je slavljenec slovensko javnost prosil še za podporo pobude, da bi se eno od italijanskih koncentracijskih taborišč spremenilo v spomenik interniranim žrtvam druge svetovne vojne.

Preddverje Opere kot začasen razstavni prostor
V Informacijskem središču SNG Opera in balet Ljubljana so v sklopu Pahoriane odprli razstavo, ki dokumentira vse zanimivejše etape v Pahorjevem življenju, od mladosti prek boja za narodnostne pravice do izkušnje koncentracijskega taborišča, osvetljuje pa tudi tako imenovano afero Kocbek.

Razstava prinaša dokumentarno gradivo iz osebnega arhiva, ki ga je Pahor leta 2009 daroval rokopisnemu oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice. Gre za okoli sedem metrov gradiva ali preko 60 map, ki med drugim vsebujejo Pahorjeve rokopise, njegove korespondence ter osebne dokumente. Prvič so razstavo postavili na ogled v NUK-u leta 2010. "Gre za gradivo, iz katerega lahko potem literarna in kulturna zgodovina črpata gradivo za biografijo avtorja," je ob odprtju povedal Marijan Rupert, ki je razstavo ob pisateljevem jubileju pripravil s Petro Jager.

Trmasti spomin
Po slovesnosti je TV Slovenija predvajala dokumentarni film Boris Pahor – Trmasti spomin; to je skupni projekt štirih uredništev Regionalnega RTV centra Koper - Capodistria. Avtorja in scenarista Neva Zajc in Tomaž Burlin sta Pahorja leto in pol spremljala od Trsta do Pariza, kjer je doživel prvo mednarodno priznanje, in odkrivala dolgo in zapleteno življenjsko pot svojega portretinca. Zgodnji fašizem, izguba jezika, nemška delovna taborišča in zmeda v povojnem Trstu so, poleg ljubezni, teme, h katerim se Pahor ves čas vrača. Dokumentarni film gradi pripoved o avtorju z njegovim pričevanjem in z besedo zgodovinarjev, pisateljskih kolegov, založnikov in prijateljev. Navdahnili sta ga predvsem Pahorjevi vrednoti ljubezen in človečnost, ki presegata tragiko naše preteklosti in ponujata vizijo za preživetje.

Televizijski in radijski dokumentarec je prejel nagrado Evropske ustanove za vzgojo in komunikacijo (ESEC), ki podeljuje nagrade Erasmus EuroMedia za izstopajoča dela in programe medijev, ki izhajajo iz evropskih vrednot in razvojnih načel evropske družbe.

V prihodnjih dneh bo sledila TV-priredba drame Nekropola, ki jo Kulturni in umetniški program TV Slovenija pripravlja skupaj s TV Koper - Capodistria.