Nominiranec za oskarja, ki bo Riharda III., zadnjega angleškega monarha, ki je padel v bitki, igral v BBC-jevi televizijski seriji Votla krona, je na pogrebu prebral pesem škotske pesnice Carol Ann Duffy. Pogreb, ki ga je prenašala nacionalna televizija, je vodil prvi mož Anglikanske cerkve Justin Welby. V imenu kraljice Elizabete II., ki je poslala posebno sporočilo, se je pogreba udeležila njena snaha, grofica Wesseška, Sophie. Prišel je tudi kraljičin bratranec princ Richard, vojvoda Gloucestrski, zavetnik Družbe Riharda III. in krvni sorodnik ubitega kralja.

Bosworth se je vrnil v Rihardov čas
S tem so epilog doživeli tri dni trajajoče pogrebne slovesnosti in tudi nekaj let trajajoče raziskovanje okoliščin Rihardove smrti, ki se je začelo leta 2012, ko so arheologi pod parkiriščem v Leicestru naleteli na človeško okostje. V nedeljo so Rihardovo krsto v sprevodu na kočiji popeljali čez mesto v katedralo, še predtem pa so krsto odpeljali v Bosworth, kjer je Rihard III. umrl. Tam so ga pozdravile topovske salve, v kostumih tistega časa pa so tudi uprizorili bitko, ki ga je stala življenja. Od pokojnega kralja se je poslovilo več tisoč ljudi.
Odhod zadnjega vladajočega Plantageneta
Rihard III. (vladal je od leta 1483 do smrti leta 1485) je padel star 32 let v bitki pri Bosworthu, zadnji večji bitki v t. i. vojni vrtnic. Po Rihardovi smrti je šla angleška krona iz rok dinastije Plantagenetov v roke Tudorjev. Predvsem tem gre zasluga, da se je v zgodovino zapisal kot negativna osebnost in končal med najbolj osovraženimi osebnostmi britanske zgodovine.
Obenem je Rihardova tudi ena najbolj enigmatičnih zgodb zgodovine, zato zanimanje zanjo nikoli ni usahnilo, o njem je navsezadnje pisal tudi Shakespeare. Riharda, ki je Angliji vladal le dve leti, so potihoma pokopali v samostanu Greyfriars blizu Leicestra v osrednji Angliji, ki pa je bil uničen v 30. letih 16. stoletja, zatem pa se je sled za njim za stoletja izgubila.
Da so pred tremi leti najdeni posmrtni ostanki pripadali Rihardu III., je potrdila analiza DNK, ki so jo opravili na Univerzi v Leicestru. Za primerjavo so uporabili DNK Rihardovega najbližjega še živečega sorodnika, kanadskega tesarja Michaela Ibsna, ki je simbolično tudi izdelal hrastovo krsto, v kateri je bil kralj pokopan. "Obred ne more biti otožen in žalosten, ker je umrl pred 530 leti," je na dan pogreba dejal Ibsen.