Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da italijansko stran vseskozi opozarja na nerešeno vprašanje vračila odtujenih slovenskih umetnin. Pogovori o tem potekajo tako z italijansko vlado kot s Svetim sedežem. Foto: EPA
Ministrstvo za zunanje zadeve je poudarilo, da italijansko stran vseskozi opozarja na nerešeno vprašanje vračila odtujenih slovenskih umetnin. Pogovori o tem potekajo tako z italijansko vlado kot s Svetim sedežem. Foto: EPA
Iz Izole, Kopra in Pirana naj bi bilo odpeljanih okoli 97 umetniških del, ki so bila v zasebni lasti, večji del cerkveni, saj so jih italijanski mojstri izdelali po naročilu cerkve in zasebnih naročnikov. Med njimi so umetnine znamenitih slikarjev beneške šole 15. in 16. stoletja, Vivarinija, Veneziana, Carpaccia, Angelija in drugih.

V sporočilu za javnost sta ministrstvo za zunanje zadeve in škofijski ordinariat v Kopru odgovorila na očitke, ki jih je v zvezi z njuno neodzivnostjo glede vračanja odtujenih umetnin iz cerkva v slovenski Istri, na nedavni konferenci izrekla zunajparlamentarna stranka Zveza za Primorsko (ZZP). Ta je namreč izrazila zaskrbljenost, ker se je proces vračanja umetnin popolnoma ustavil in zunanjega ministra Dimitrija Rupla javno povprašala, ali so umetnine za nas dokončno izgubljene, saj je italijanska vlada pred časom sprejela sklep, da jih ne bo vrnila.

Ministrstvo ni ničesar zamudilo
Zunanje ministrstvo je poudarilo, da ni zamudilo nobene priložnosti, da ne bi italijanske strani opozorilo na vprašanje vračanja odtujenih umetnin in ob tem zagotovilo, da si bo za njihovo vrnitev prizadevalo tudi v prihodnje. Ob tem so spomnili, da gre za zelo zapleten proces, saj so bila umetniška dela odnešena iz cerkva v slovenski Istri tik pred drugo svetovno vojno in ob njenem začetku, ko je bila Primorska še del Italije. Tudi pozneje, po letu 1945 in še zlasti po letu 1975, to je po podpisu Osimskega sporazuma, se jugoslovanske oblasti niso zanimale za vračanje umetnin. S tem vprašanjem se je slovenska vlada začela ukvarjati šele na začetku tega desetletja, ko so v rimskih skladiščih dejansko našli umetnine in o tem obvestili javnost.

Po besedah ministrstva naj bi pogovori o tem vprašanju v zadnjih letih potekali ob večih priložnostih tako z italijansko vlado kot predstavniki Svetega sedeža.

Škofijski ordinariat si prizadeva za vrnitev umetnin
O vračilu umetnin se je izrekel tudi škofijski ordinariat v Kopru, ki je prav tako zavrnil očitke, da v preteklih letih ni storil dovolj za njihovo vrnitev. To naj bi dokazovalo tudi več dopisov, ki jih hranijo v koprskem škofijskem arhivu in iz katerih je razvidno, da so v zadnjih desetletjih pri različnih organih Svetega sedeža zaprosili za posredovanje pri vračilu, zlasti slik in arhivskega blaga.

Odločno so zavrnili tudi trditve tajnika Zveze za Primorsko Aleksandra Lemuta, češ da Cerkev "doma zelo pedantno zahteva vrnitev vsega premoženja", medtem ko naj bi bila njena vnema pri vračanju lastnine iz tujine precej manjša. Iz škofijskega ordinariata so tako sporočili, da koprski škofiji doslej "ni bilo vrnjeno skoraj nič nacionaliziranega premoženja". Veliko več je bilo storjenega za vračilo po krivici odtujenih umetnin kot za vrnitev po krivici nacionaliziranega premoženja, so še poudarili.