V pozivu je zapisana zaželena vsebina proslav - predstavljati regionalno pristnost, kulturne navade, običaje, pa tudi, da praznika zaznamujeta dva najpomembnejša dogodka v zgodovini samostojne Slovenije in da sodelovanje na njih za umetnike predstavlja posebno čast in izziv ter hkrati omogoča tudi njegovo promocijo. Odzive na poziv je za TV Dnevnik zbrala Špela Kožar.

Režiser Igor Gajič, ki je osrednjo proslavo ob dnevu državnosti režiral leta 2010: "Jaz bi se z veseljem prijavil na ta razpis, s tem da bi tu citiral prijatelja, dramskega umetnika Tadeja Toša: da z veseljem pride odrecitirat pesmico, ampak pod pogojem, da si jo lahko sam izbere."

Ivana Djilas, gledališka režiserka, ki se je podpisala pod proslavo ob dnevu državnosti v prejšnjem Janševem mandatu: "Ta javni poziv mi na nek način izgleda kot vabilo za izdelavo seznama umetnikov, ki bodo kar naprej spodobni, da se jim odobrijo avtorske pogodbe, ker jih mora zdaj po novem odobriti sama vlada."

Meta Hočevar, gledališka režiserka, scenografka in kostumografka: "Če sem profesionalka, kar sem, ne smem delati zastonj. Zaradi tega, ker se morem držati pravil, ne smem iti pod minimalni honorar."

Anže Logar z Urada vlade za komuniciranje, o tem, da pogodbe ustvarjalcem pri pripravi državne slovesnosti predstavljajo od 10 do 20 odstotkov vseh stroškov: "Tiste (stvari), ki so pogojene z zakonom, morajo biti v skladu s tem tudi uradno plačane - varovanje, varnostne službe in pač ozvočenje, to so stvari, ki jih ne moreš dobiti na trgu s honorarnim ali volonterskim delom." O kulturnih ustvarjalcih: "V vsakem primeru vlada spoštuje in ceni delo kulturnikov, ne nazadnje, kulturniki so ustvarjali našo prvobitnost."

Umetnik in aktivist Martin Bricelj Baraga na svojem profilu na Facebooku: "K ustvarjanju nove, pravičnejše in zanimivejše družbe vabljeni politiki, ki bi se odpovedali honorarju."