Čeprav seveda ni natančnih podatkov o tem, koliko žensk in deklet je bilo žrtev posilstva ali kakega drugačnega spolnega nasilja v času vojne na Kosovem (v letih 1998 in 1999), pa se po oceni nevladnih organizacij te številke gibljejo okrog 20 tisoč.

Z mislijo nate
Mnoge ženske so molčale o tem, kar se jim je zgodilo; tiste, ki so le spregovorile, tvegajo, da jih konservativna, večinsko muslimanska kosovska skupnost marginalizira ali izloči. "Na njih se zgrne vsa krivda in sramota," opozarja Alketa Xhafa-Mripa, 34-letna albanska umetnica, ki z možem in tremi otroki živi in ustvarja v Londonu. Svojo londonsko inštalacijo je poimenovala Thinking of You (Z mislijo nate). "Srečo sem imela, da sem bila med vojno v Londonu, ampak vedno sem se zavedala, da bi se kaj takega, kot se je tem ženskam, z lahkoto zgodilo tudi meni."

Krila in obleke, ki so zaplapolale na nogometnem stadionu - ni naključje, da je umetnica izbrala športno areno, ki ima tradicionalno moški predznak - so prispevale ženske iz celotne države. Eno od svojih oblek je za projekt podarila prva kosovska predsednica Atifete Jahjaga, sodelovali pa sta tudi popzvezdnica Rita Ora, ki je kosovskega rodu, in Cherie Blair. Njen mož je bil namreč britanski premier v času, ko je na Kosovu posredoval NATO.

Tudi sicer so ženske Xhafa-Mripovi na njenem obhodu po kosovskih vaseh podarjale obleke, ki imajo zanje poseben pomen: ena je prispevala svojo poročno obleko, druga hlače, ki jih je nosila na begu pred Srbi.

"Začela me je motiti tišina, to, da njihovih glasov med vojno in po njej nismo slišali. Obenem me zanima, kako sodobna umetnost tematizira ženske," pojasni umetnica. Prav krilo oz. obleka zanjo simbolizira krhkost in čistost, obenem pa se seveda navezuje tudi na znano frazo. "'Prati umazano perilo v javnosti' pomeni javno govoriti o zasebnih stvareh - ampak tukaj je perilo čisto tako kot preživele žrtve. Na njih ni nobene lise ali madeža."

Nekateri kosi nosijo poleg simboličnega tudi dobesedna sporočila. "V tem krilu je skrita zgodba iz pomladi 1998. Dardani, Peje," denimo piše na modrem krilu. In zgodbe so seveda večinoma tragične. Kadire Tahiraj, ki je na čelu nevladne organizacije za pomoč žrtvam spolnega nasilja, lahko iz prve roke pove, da se je po posilstvu ubilo devet žensk v okrožju Gllogoc, kjer dela. "Veliko žensk, ki so bile posiljene, zapustijo njihovi možje," opozarja. "Govorila sem z žensko, ki je bila že noseča, ko so jo posilili. Zaradi posledic napada je izgubila otroka, mož pa se je pozneje ločil od nje."

Kosovske oblasti so po letih kritik, da tematiko puščajo ob strani, lani končno sprejele zakon, ki žrtvam posilstva zagotavlja socialno podporo - ni pa še določeno, v kakšni višini.