V zibelki renesančne umetnosti so tako že začeli načrtovati restavracijo skoraj 85 metrov visokega campanila, ki tvori skupaj z znamenito cerkvijo Santa Maria del Fiore ter baptisterijem katedralni kompleks na Piazzi del Duomo, vsi trije spomeniki pa so zapisani na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Kot kaže, Firenčani ne bodo pustili, da bi ponos mesta in klicaj nekoč umetniškega središča stare celine propadel podobno, kot se to dogaja s številnimi drugimi kulturnimi spomeniki po Italiji. Potem ko je iz v marmor oblečenega campanila padel manjši kos zelenega marmorja, so zvonik že zaščitili in se pripravljajo na restavracijo.
Slikar se proslavi tudi kot arhitekt
Gre za enega najbolj reprezentativnih primerov florentinske gotske arhitekture z značilnim preigravanjem marmorjev različnih barv in arhitekturno plastiko. Z zvonikom je povezan eden najbolj slavnih poznosrednjeveških umetnikov, ki so delovali v Firencah, Giotta di Bondoneja. Mesto je Giottu, sicer bolj znanemu kot slikarskem mojstru, delo na zvoniku zaupalo po smrti prvotnega glavnega mojstra katedralnega kompleksa Arnolfa di Cambia leta 1302. Pravzaprav je vmes minilo še dobrih 30 let premora, ko je Giotto leta 1334 prevzel njegovo mesto.
Temeljni kamen zvonika, ki si ga je Giotto zamislil v harmoniji z barvitostjo di Cambiovega pročelja katedrale, so postavili 19. julija. Giotto je bil takrat star kakšnih 67 let (odvisno, katero letnico rojstva upoštevamo) in tri leta kasneje je njegovo delo prekinila smrt. Nasledil ga je Andrea Pisano, ki se je do takrat že proslavil z vrati baptisterija, in delo z nekaj dopolnitvami v predhodnikovem duhu nadaljeval. Gradnjo zvonika je leta 1348 ustavila zloglasna epidemija kuge, ki je mestno prebivalstvo zdesetkala s kakšnih 110.000 na 50.000 ljudi, in zvonik je bil končan leta 1359.