V karibskih vodah, kjer naj bi bil v svinčeni krsti pokopan legendarni kapitan, so arheologi z opremo, ki se uporablja za iskanje nafte pod morskim dnom, našli tri velike kose razbitin, za katere verjamejo, da so deli Drakovih ladij Elizabeth in Delight.

Britanski morjeplovec, ki je obkrožil zemeljsko oblo in se proslavil s tem, da je leta 1588 močno pripomogel k uničenju slovite španske armade, je v zgodovino zapisan tudi kot pirat in vodja več sužnjetrgovskih odprav, ki pa je špance seveda ropal z blagoslovom kraljice Elizabete I.

24 metrov dolgi, lepo ohranjeni ostanki trupa najdenih razbitin, ki datirajo približno v Drakovo obdobje, pričajo, da je ladja nasedla in pogorela, kar se sklada z anekdoto, da je Drakova posadka pred vrnitvijo v domovino potopila svoje ladje. James Sinclair, marinski arheolog na čelu ekipe, ki je razbitine našla, pravi, da je skupna teža dokazov, ki govorijo v prid teoriji, da gre za Drakovi ladji, "skoraj neizpodbitna". "To sta verjetno res ladji, ki jih je Drakova posadka tukaj naluknjala in potopila ob koncu odprave." Na razbitini je mogoče opaziti sledove okov, ki so jih takrat uporabljali pri gradnji ladij, okrog nje pa so našli tudi ostanke keramike, ki je bila verjetno na krovu.

Terna najobsežnejših, najdražjih in tehnološko najnaprednejših raziskav doslej - ostanki Francisa Draka, ki se je okrog leta 1540 rodil v grofiji Devon - se arheologom zaenkrat še izogiba. "Odkritje so nam omogočile naprave, ki so jih razvili za odkrivanje nafte," razlaga strokovnjak za prav to "mašinerijo", Jay Usher.

O krsti za zdaj ne duha ne sluha
Nedavno so za hip že mislili, da so končno našli Drakovo krsto. "Bila je prave velikosti, tako v dolžino kot v širino. Bili smo že čisto navdušeni. Ampak ko smo se do nje potopili, se je izkazalo, da gre v bistvu za kos betona. Bilo je srce parajoče."

Panama, zakladnica sveta
V vodah, ki so terjale dve Kolumbovi ladji in ladje Henryja Morgana, zavojevalca Panama Cityja, bi se lahko skrivalo še marsikaj. Že Drake je namreč Panamo menda krstil za "zakladnico sveta"; v kolonialnih časih je bila dežela španski most med Atlantikom in Pacifikom, skozi katero se je zlivalo vse zlato in srebro, naropano v Novem svetu.