Od 28. junija 2004 je bil tolar vezan na evro v ERM II, tečaj tolarja je 1 EUR = 239,64 SIT. Slovenska vlada je oktobra 2005 izbrala motive za slovenske evrokovance. Foto: Društvo Evronumizmatikov Slovenije
Od 28. junija 2004 je bil tolar vezan na evro v ERM II, tečaj tolarja je 1 EUR = 239,64 SIT. Slovenska vlada je oktobra 2005 izbrala motive za slovenske evrokovance. Foto: Društvo Evronumizmatikov Slovenije
1. januarja 2007 je Slovenija postala trinajsta članica evroobmočja in tolarji so postali del zgodovine. Foto: RTV SLO

Gre za pretisk na bankovce s serijsko številko od AJ 90940001 do AJ 90940110. Prvih sto je redna serija, preostalih 10 pa je kot nadomestna serija namenjenih za zamenjavo pri tisku ponesrečenih bankovcev. Za zbiratelje je bilo ohranjenih zgolj 100 bankovcev, 10 jih je bilo komisijsko uničenih. Bankovce so "v obtok sprostili" na mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta v Ljubljani.

Pretisk v temno rdeči barvi je na sprednji strani bankovca in je sestavljen iz treh elementov. Besedilo sestavlja številka 0 v velikosti oznake nominale bankovca, skupaj sestavljata številko 20. Številka 0 je zunaj in znotraj obrobljena s polno črto. Zgornji slabi dve tretjini sta zapolnjeni z vzorcem, sestavljenim iz znaka Društva Evronumizmatikov Slovenije (DES) v negativu, spodnji del pa zapolnjujejo vodoravne črte. Desno od številke 0 je v treh vodoravnih vrsticah zapisano besedilo 1991 - 2011, LET, TOLARJA.

Izdajatelj bankovca: Republika Slovenija.
Izdajatelj pretiska: Društvo Evronumizmatikov Slovenije.
Vodja projekta: Matjaž Kukuruzovič.
Oblikovanje: Matija Lešnjak.
Tisk: Srednja medijska in grafična šola Ljubljana, Ofsetni tisk na stroju Quick master, Heidelberg.
Naklada: 100 bankovcev serije AJ 90940001-AJ 90940100, nadomestna serija AJ 90940101-AJ 90940110.
Višek bankovcev komisijsko uničen.
Desno polovico bankovca zapolnjujejo krivulje, ki so sestavljene iz šestih v isti velikosti izvedenih znakov DES. Vsaka izvedba je nekoliko zamaknjena in zavrtena okoli lastne osi. Znak DES levo od serijske številke je poravnan tako, da je berljiv v smeri serijske številke bankovca.

16. rojstnega dne tolar ni dočakal
Slovenski tolar, ki ga je sestavljalo 100 stotinov, je nekdanja uradna denarna enota v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Njegova oznaka po standardu ISO 4217 je SIT (sprva je nekaj časa veljala oznaka SLT). Izvor njegovega imena je v starem kovancu tolarju, enako kot pri dolarju. Uveden je bil po izteku brionske deklaracije 8. oktobra 1991. Z do takrat veljavnimi jugoslovanskimi dinarji so se menjali v razmerju 1 proti 1.

Najprej so prišli v obtok boni v vrednosti 1, 2, 5, 10, 50, 100, 200, 500 in 1.000, pozneje še za 5.000 SIT. Boni so bili natisnjeni že na začetku leta 1991, takoj po slovenskem plebiscitu, če bi med osamosvajanjem prišlo do pomanjkanja gotovine v obtoku. Na vseh bonih je bil motiv Triglava in knežjega kamna, ki je dvignil precej prahu v Avstriji, boni so se ločili le po barvi in izpisani nominalni vrednosti.

Po približno enem letu so postopoma prišli v obtok "pravi" bankovci, ki so jih tiskali v Veliki Britaniji. Zasnoval jih je akademski slikar Miljenko Licul, na njih so bili upodobljeni pomembnejši Slovenci in z njimi povezani motivi. Nekoliko pozneje so prišli v obtok tudi kovanci, ki so jih kovali na Slovaškem, na njih so bili upodobljeni živalski motivi. Poleg tega je bilo v obtok poslanih tudi nekaj priložnostnih kovancev, ki so sicer zakonito plačilno sredstvo, vendar nanje le redko naletimo, ker so večinoma končali pri zbiralcih.

1. januarja 2007 so tolarje nadomestili evri.