Kot je uvodoma povedal minister za kulturo Tone Peršak, za sprejem novega zakona obstaja več razlogov, tako formalnih kot vsebinskih. Na področju umetnosti se je namreč do danes veliko spremenilo. Pojavile so se nove oblike umetnosti, nekatere že prej obstoječe pa so se zelo razmahnile.

To je po njegovih besedah povzročalo težave v delovanju Prešernovega sklada. Določene strokovne komisije so imele vse večji obseg področij, ki so jih morale obravnavati, zato so bile nekatere umetnostne zvrsti kdaj tudi neenakopravno obravnavane.

Zakonodajno-pravna služba je na predlog zakona podala več pripomb, ki so po besedah predstavnice službe Mire Palhartinger večinoma namenjene večji jasnosti, deloma so sistemske.

Med drugim bi bilo po mnenju Zakonodajno-pravne službe smiselno znova pretehtati ustreznost poimenovanja zakona. Ker zakon poleg Prešernove predvideva tudi nagrade Prešernovega sklada, bi vsebino zakona celovito odražalo splošnejše ime. Minister Peršak je povedal, da želijo z zakonom o Prešernovi nagradi poudariti, da je nagrada poimenovana po največjem slovenskem pesniku in prvem ustvarjalcu v kulturi, ki je dosegal evropsko raven. Naslov je tako na neki način tudi priznanje Prešernu.

V razpravi je poslanka Anja Bah Žibert (SDS) med drugim opomnila na neskladje med imenom zakona o Prešernovi nagradi in statutom Prešernovega sklada. Imena zakona se je dotaknila tudi Ljudmila Novak (NSi), ki je menila, da bi se lahko imenoval Zakon o Prešernovi nagradi in nagradah Prešernovega sklada.

Kako preprečiti diskriminacijo na podlagi spola?
Saša Tabaković (SMC) je spregovoril o dopolnilu odbora k 8. členu, s katerim se, kot so zapisali predlagatelji, načelo spolne uravnoteženosti zagotovi že na ravni nominacij strokovnih komisij. Kot je dejal, je upravnemu odboru na ta način omogočeno izbiranje med spolno uravnoteženimi predlogi, ki jih pri nadaljnji obravnavi presoja avtonomno. Ker mora biti odbor pri presojanju o nagradi avtonomen, je tudi odpovedal podporo dopolnilu Levice.

Ta je predlagala dopolnilo, da se pri podeljevanju nagrad upošteva enakovredna zastopanost spolov. Po besedah poslanke Violete Tomić (Levica) je spolna neenakost velika težava. Strinjala se je, da mora biti prvo merilo kakovost, a je, kot je dejala, ne bo nihče prepričal, da v Sloveniji ni dovolj ustvarjalk, ki so enakovredne moškim umetnikom.

Razprava je tekla tudi o dopolnilu koalicije k 6. členu, ki govori o imenovanju upravnega odbora. Tega DZ imenuje na podlagi predloga vlade, vlada pa predlog oblikuje po izvedenem javnem pozivu ministrstva za kulturo. Vlada pri oblikovanju predloga za imenovanje ni vezana na v javnem pozivu prejete predloge, mora pa upoštevati enakovredno zastopanost vseh področij kulture in spolno uravnoteženost.

Na pomislek Ljudmile Novak o smiselnosti javnega poziva, če vlada ni vezana na prejete predloge, je minister Peršak pojasnil, da se lahko zgodi, da prispe manj kot 15 predlogov, lahko pa jih prispe tudi 30. Poleg tega tudi ni nujno, da sta v predlogih enakomerno zastopana oba spola, zato je po njegovih besedah predlagatelju treba dati možnost, da to neskladje popravi.

Odslej pogojna možnost posthumne nagrade
Poslanci pa so se dotaknili tudi dopolnila koalicije k 4. členu, da se nagrada, ki se posmrtno praviloma ne more podeliti, izjemoma lahko podeli, če je ustvarjalec še živel na dan, ko je upravni odbor Prešernovega sklada prejel vse nominacije strokovnih komisij in lahko začel odločati o imenovanju. Kot je izpostavil Peršak, je tako možnost posthumne nagrade dana, drugo vprašanje pa je, ali je mogoče predlagati nekoga, ki je denimo umrl v začetku leta.

Predlog zakona je že podprla tudi Komisija za kulturo, znanost, šolstvo in šport Državnega sveta.