V zgodovini likovne umetnosti so prizori, povezani z veliko nočjo, precej drugačni od tega, kar si predvsem otroci danes predstavljajo kot velikonočne praznike. Prizori križanega, polaganja v grob in vstajenja nimajo veliko skupnega z zajčki in čokolado, ki nas v teh dneh obdajajo z vseh strani. Tudi pisanic ne najdemo v starejši umetnosti, jajce kot tako pa je povsem druga zgodba.
Jajce kot simbol razmnoževanja
Umetnike je privlačila tako geometrična in hkrati nesimetrična oblika kot tudi njegova simbolna vrednost. Kot simbol razmnožovanja je jajce na sliki Leda upodobil renesančni mojster Leonardo da Vinci. Slika, ki je nastala med letoma 1504 in 1507, prikazuje Ledo, ki jo je Zevs zapeljal v obliki laboda. Gola Leda tako nežno drži labodov vrat in se z značilnim nasmeškom ozira proti štirim otrokom, ki so se zvalili iz dveh jajc. V enem izmed jajc sta dvojčka Kastor in Poluks, v drugem pa Helena in Klitemnestra.
Slika izraža umetnikov občudujoči odnos do narave in njene moči. Labod je znak njegove obsedenosti z razumevanjem in posnemanjem letenja ptic, otroci, izvaljeni iz ptičjih jajc, pa so otroci prihodnosti, ko bo letenje nekaj vsakdanjega. Jajci odsevata zaokroženo popolnost Ledinih prsi, celoten prizor pa opozarja, da narava vedno najde rešitev.

Jajce kot božje utelešenje
Druga mojstrovina, na kateri najdemo jajce, je nastala med letoma 1472 in 1474, naslikal pa jo je Piero della Francesca. Gre za Mati Božjo, ki je del Montefeltrovega oltarja, hranijo pa jo v milanski Breri. Tako kot Leonardo je bil tudi Piero matematik. Marija sedi pred nekakšnim prezbiterijem, ki je banjasto obokan in se končuje z apsido. Pretehtana perspektiva renesančne kulture se konča v školjki, na vrhu katere visi na glavo obrnjeno jajce. To je simbol Jezusovega rojstva, tako v duhovnem kot v telesnem smislu.

Rojstvo kot začetek konca
Jajce si je sposodil tudi Salvador Dalí v svojih Narcisovih preobrazbah, ki jo je nadrealistični umetnik naslikal leta 1937, hranijo pa jo v Tate Modernu v Londonu. Veliki prsti držijo jajce, katerega lupino prebija rastoča narcisa. Na tem delu je jajce simbol rojstva kot uničenja, saj predstavlja trenje jajca oskrunitev.

Podobno vsebino pripovedujejo tudi jajca, ki jih najdemo v nizozemskem slikarstvu v 17. stoletju, ko so opozarjala na minljivost. Pozabiti pa ne smemo niti na njihovega predhodnika Hieronymusa Boscha. In če upoštevamo, da se je jajce uporabljalo tudi z vezivom barv, vidimo, da je jajce v umetnosti precej bolj navzoče, kot se sprva zdi.
M. K.
Za lažje ogledovanje detajlov prilagamo tudi večje slike: