Oglas
Zakone o medijih, uresničevanju javnega interesa v kulturi, javni rabi slovenščine in nekatere druge bo treba dopolniti in spremeniti, čeprav so bili sprejeti v zadnjih štirih letih. Dve tretjini proračunskih sredstev je bilo v tem času porabljenih za plače in vzdrževanje javnih zavodov, zato je za boljše izvajanje programov zmanjkalo denarja. Simoniti pa še nima idej, kako povečati delež sredstev, ki so v proračunu namenjena kulturi. Predstavljena ocena bo služila kot temelj, na katerem bo Simoniti gradil svoje delo na ministrstvu za kulturo.
Dobro sodelovanje med državo in skupnostmiVasko Simoniti je pohvalil predvsem sodelovanje med državo in lokalnimi skupnostmi. Premoženjskopravna in ustanoviteljska razmerja za ljubljanski Cankarjev dom so zdaj urejena, pohvalil pa je tudi ustanovitev Kinodvora in vzpostavitev nove kulturne točke, ki je svoje mesto dobila v Stari elektrarni. Uspešno je bilo tudi sodelovanje pri različnih investicijah v kulturne objekte, med drugim v zgradbo SNG-ja Maribor, v Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota, v dokončanje Filmskega studia Viba film in izgradnjo povezovalnega krila Narodne galerije. Obnavljali so tudi stavbo Slovenske filharmonije, a se z nje že lušči omet.
Vlaganje v preveč projektov hkrati
Ministrstvo za kulturo je vlagalo tudi v obnavljanje kulturne dediščine - v zadnjih štirih letih v približno 1.000 projektov obnove predvsem gradov in sakralnih objektov. A ker denar vlagajo v tako veliko projektov, so jim namenjena manjša sredstva, kot je potrebno, kar obnovo podaljšuje in draži.
Aktualni problemi
Simoniti je bil kritičen zlasti do problematike Slovenske kinoteke, čeprav se je v zadnjih mesecih vprašnje začelo reševati, do gradnje Narodne in univerzitetne knjižnice ter vprašanj, povezanih z Jakopičevo galerijo in kinom Šiška. Za stagnacijo reševanja je minister obdolžil predvsem tiste zaposlene na mestni občini Ljubljana, ki so zadolženi za to področje.
Problematična zakonodaja
Področje, kjer bo treba začeti spremembe, so po Simonitijevem mnenju izjemne pokojnine in priznavalnine. Veljavni zakon omogoča, da jih lahko prejemajo tudi družinski člani, nad čemer je bila javnost ogorčena, zato bo treba zakon spremniti. Pri tem bo potrebno sodelovanje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstva za znanost in visoko šolstvo.
Zakon o knjižničarstvu bo treba dopolniti tako, da nekaterim knjižnicam ne bo več grozilo zaprtje, saj nekatere občine svojih obveznosti do knjižnic ne izpolnjujejo. Tudi sredstva za kulturni tolar se ne stekajo tako, kot je bilo načrtovano. Poleg tega se je seznam ustanov in projektov, ki naj bi jih financirali s kulturnim tolarjem, daljšal, sredstva pa se niso večala temu primerno.
Preveč zaposlenih?
Resno težavo pa v finančnem pogledu predstavljajo tudi zaposleni, katerih število se je na ministrstvu za kulturo v zadnjih štirih letih povečalo nesorazmerno s številom zaposlenih v javnih zavodih.
Ministrstvo je predstavilo tudi statistiko reševanja denacionalizacijskih zahtevkov. Od 974 zahtevkov jih je bilo pravnomočno končanih 736, nerešenih jih je 176, upravni spor pa je bil sprožen v 62 primerih.
Sredstva iz evropskih skladov kot morebitna rešitev?
Ministrstvu za kulturo je v zadnjih letih na voljo vedno manjši delež proračunskih sredstev. Leta 2000 je bilo tako temu ministrstvu namenjeno 2,14 odstotka proračunskih sredstev, leta 2004 1,97 odstotka, letos pa le še 1,92 odstotka. Je pa bil v prejšnjih letih slovenski pravni red usklajen z evropskim, kar omogoča pridobivanje finančnih sredstev iz Evropske unije.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje