Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič, je kot najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku edinstvena priča srednjeveško-baročne dramatizacije ter tedanjega knjižnega jezika. Foto: Škofjeloški pasijon/Jure Nastran
Škofjeloški pasijon, ki ga je leta 1721 napisal kapucin pater Romuald Marušič, je kot najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenskem jeziku edinstvena priča srednjeveško-baročne dramatizacije ter tedanjega knjižnega jezika. Foto: Škofjeloški pasijon/Jure Nastran
Gre za enega zadnjih ostankov srednjeveških spokorniških procesij v Evropi. Ker se je izvajal še v dobi baroka, je prevzel baročne uprizoritvene značilnosti. Spada med kulturne bisere slovenskega prostora, pomemben pa je tudi v evropskem folklorno -dramskem kontekstu, saj predstavlja najstarejšo ohranjeno režijsko knjigo v Evropi. Foto: Škofjeloški pasijon/Jure Nastran

S tem bi Slovenija prispevala delček k raznolikosti in bogastvu žive dediščine, o kateri priča več kot 200 vpisanih praks, tradicij, običajev in izrazov na tem seznamu, je zapisano v odgovoru na pisno pobudo državnozborskega poslanca Sama Bevka (SD).

Bevk je namreč na ministrico za kulturo Majdo Širca naslovil pobudo, naj se čim prej vzpostavi državni register žive dediščine ter začne postopek vpisa prvih enot slovenske žive dediščine na nacionalni poskusni seznam in v nadaljevanju na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu.

Žive mojstrovine državnega pomena
Kot so še zapisali na ministrstvu, je register žive dediščine formalno vzpostavljen, kot prvo enoto pa so vanj že decembra 2008 vpisali Škofjeloški pasijon. Koordinator za varstvo žive dediščine je od letos Slovenski etnografski muzej, med njegovimi prednostnimi nalogami pa so vrednotenje in priprava predlogov za vpis v register žive dediščine ter priprava predlogov za razglasitev živih mojstrovin.

Sicer pa za letos načrtujejo dokončanje vpisa v register za 18 enot, ki so predstavljene v publikaciji Živa kulturna dediščina se predstavi, nove vpise in razglašanje enot žive dediščine za žive mojstrovine državnega pomena.

Kot so še zapisali na ministrstvu za kulturo, nominacija za uvrstitev enote žive dediščine na reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva pri Unescu zahteva izpolnjevanje vrste kriterijev, kot jih določajo t. i. operativne direktive za njeno implementacijo. Poglavitni vsebinski kriterij je prispevek k zagotavljanju prepoznavnosti in ozaveščanje o pomenu žive dediščine ter spodbujanje k dialogu.

Edinstven kulturno-turistični dogodek
Škofjeloški pasijon spada med "procesijske igre" oziroma med množične spokorniške pasijonske procesije, ki so se razvile iz srednjeveških liturgičnih sprevodov in so bile že v visokem srednjem veku znane po vsej Evropi.

Predstavlja edinstven kulturno-turistični dogodek tako v škofjeloškem kot tudi v širšem slovenskem prostoru. S svojim izvornim konceptom uprizoritve predstavlja svojevrsten dogodek in največjo gledališko predstavo na prostem v Sloveniji. Poslanstvo Škofjeloškega pasijona je strokovno ohranjanje in nadgrajevanje te sestavine kulturne dediščine, dejavno in prostovoljno povezovanje društev in posameznikov na Loškem območju ter promoviranje loškega območja kot prostora z izjemno bogato in raznoliko kulturo, piše na spletni strani dogodka.