Številni portreti Elizabete I. t. i. "deviško kraljico" prikazujejo s šopkom cvetlic v rokah, kar je konvencionalen simbol deviškosti ali vrline. Toda strokovnjaki britanske Narodne galerije portretov so ugotovili, da je imela vladarica na enem izmed portretov med prsti nekaj precej bolj zloveščega: zvito kačo.

Kača v določenih kontekstih seveda lahko simbolizira modrost in presojo ("pozitiven" pomen ima, denimo, tudi kača v simbolu medicine), toda krščanska ikonografija kačo seveda razume kot poosebitev zla ali pa kar hudiča samega.

Neznani umetnik, ki je portret naslikal v osemdesetih letih 16. stoletja, se je očitno v zadnjem hipu ustrašil lastne implikacije: modro-zeleno in črno luskasto žival je prebarval in jo nadomestil z "varnejšim" (čeprav malce nenavadno oblikovanim) šopkom cvetlic.

Na nakitu in oblekah že, tako pa ...
Tanya Cooper, kuratorka Narodne galerije portretov za umetnost 16. stoletja, ki je na čelu raziskave več portretov pripadnikov tudorske dinastije, ki jih bodo znova postavili na ogled, pravi, da je kača čisti unikat, kar se portretov kraljice tiče. "Zelo nenavadno je, da se je ohranil portret s skrito kačo, je pa težko vedeti, zakaj natančno je umetnik žival sploh narisal in kako (ne)običajen motiv je bila. Kraljica je seveda imela več kosov nakita in oblačil, na katerih so bile stilizirane podobe kač, kar je verjetno simboliziralo njeno modrost. A do zdaj nismo poznali nobene upodobitve, na kateri bi imela kačo v rokah."

Prav zaradi kače so sliko nevede umaknili
Portret je v lasti galerije že sto let, a je bil v tako slabem stanju, da za javnost ni bil razstavljen že vse od leta 1921. Že takrat so kuratorji opazili nenavadno razbarvanost, ki je metala zavito senco čez rožo v vladaričini roki. Krivdo so pripisali zobu časa in sliko umaknili v skladišče. Nato je čas dejansko opravil svoje: stoletja so zlizala vrhnjo plast barve in kuratorji so bili vse bolj prepričani, da se pod tudorskimi vrtnicami skriva še nekaj drugega - a šele s pomočjo infrardeče tehnologije so pred dvema mesecema dokončno ugotovili, kaj pomeni ukrivljena senca.

Cooperjeva meni, da je bila kača naslikana precej natančno in čisto dokončana, dokler se ni nekdo simbolike ustrašil v čisto zadnjem hipu, tik preden je nanesel varovalni lak. Treba se je namreč zavedati, da so v elizabetinem času na dvoru zelo skrbno negovali vladaričino javno podobo in da bi bil lahko sum žalitve Njenega veličanstva za slikarja zelo nevaren. "Morda je bila kača preveč dvoumen simbol, morda je bila prenevaren emblem. To, da je bila prebarvana na hitro, kaže na strah, da bi bil izvirnik za britansko javnost preveč šokanten."

Portret je zdaj del majhne razstave Concealed and Revealed: The Changing Faces of Elizabeth I, ki vrata odpre 13. marca in katere rdeča nit so portreti Elizabete I. od šestdesetih let 16. stoletja pa do njene smrti leta 1603 - a samo portreti, ki so bili tako ali drugače malce spremenjeni.

Pokopana pod monarhinjo
Rentgenski žarki, ki so iz njenega skrivališča privabili kačo, so razkrili še eno kraljičino skrivnost: zakaj je njeno čelo tako nagrbančeno. Zaradi ženske, ki jo skriva pod seboj: portret je bil naslikan čez zgodnejšo sliko druge ženske in izpod drugega čopiča. Oči in nos tiste prve portretiranke so s pomočjo novodobne tehnologije lepo vidni v kraljičinem čelu.

Kraljica na prepihu zgodovine
Strokovnjaki ugotavljajo še, da neznani slikar kraljice morda ni nikoli videl v živo - prav gotovo pa je ni videl s kačo v rokah. Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica - nikoli se ni poročila), je bila peta in zadnja vladarica iz tudorske dinastije, Angliji pa je vladala v enem najbolj viharnih poglavij njene zgodovine. Elizabetinsko oz. zlato dobo je zaznamovalo večanje angleške moči in vpliva po svetu (Francis Drake je obplul svet, začeli so kolonizacijo novega sveta), razcvetela pa se je tudi umetnost (William Shakespeare, Christopher Marlowe in Francis Bacon so ustvarjali v njenem času).

Zasebno je Elizabeta slovela kot vzkipljiva in včasih neodločna kraljica, ki je pri pomembnih obločitvah več kot enkrat imela - srečo. Proti koncu njene vladavine je deželo bremenilo že toliko gospodarskih in finančnih težav, da si je ob njeni smrti marsikdo oddahnil. Kljub temu pa je bila Elizabeta karizmatična osebnost in mojstrica preživetja v času, ko so se monarhi po vsej Evropi upravičeno tresli za svoje prestole. 44 let, ki jih je preživela na oblasti, je kraljestvu pomagala vzpostaviti stabilnost in v ljudeh zasejati zavest o narodni identiteti.