Slovenska ministrica je na to opozorila v razpravi o reviziji direktive o avdiovizualnih storitvah na zasedanju ministrov EU-ja, pristojnih za kulturo. Ministri so se strinjali, da je treba direktivo prilagoditi tehnološkim spremembam, pri čemer so članice izpostavljale številne težave.

Tuji izdajatelji programov dostopajo v naš oglaševalski trg, nimajo pa dolžnosti
Slovenija je izpostavila vprašanje določb, ki se nanašajo na oglaševanje tujih televizijskih programov, konkretno, ko izdajatelji programov, licencirani v drugih članicah Unije, oddajajo program v tujem jeziku s slovenskimi podnapisi in oglasi v slovenskem jeziku.

Ti tuji izdajatelji programov imajo tako po ministričinih besedah dostop do slovenskega oglaševalskega trga, hkrati pa niso zavezani k izpolnjevanju nacionalnih avdiovizualnih kvot in prihodkov iz oglaševanja ne vlagajo v produkcijo kakovostnih in raznolikih domačih avdiovizualnih del.

"Zato so slovenski ponudniki avdiovizualnih storitev, ki imajo zaradi majhnosti trga že tako omejen dostop do finančnih sredstev, še v slabšem položaju, ker jim tuji kanali jemljejo pomemben delež že tako skromnega oglaševalskega kolača," je opozorila ministrica.

Majhne trge je treba zaščititi
Bizjak Mlakarjeva je zato na današnjem zasedanju pozvala, da je treba pri reviziji direktive kar nnajbolj zaščititi tudi majhne in specifične trge avdiovizualnih storitev ter da mora enotni digitalni trg upoštevati kulturno in jezikovno raznolikost v EU-ju.

Omenjena praksa je sicer po ministričinih besedah skladna z direktivo, vendar pa negativno vpliva na drug cilj, ki ga tudi upošteva direktiva, to je kulturna raznolikost. Ta je za majhne države, kot je Slovenija, še celo pomembnejši, poleg tega k njemu zavezuje tudi Unescova konvencija o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, je poudarila ministrica.

Konkretnih predlogov še ni
Bizjak Mlakarjeva je dejala, da je Slovenija za zdaj le odprla problem, konkretnih rešitev pa še ni predlagala, saj je treba najprej temeljito proučiti škodo. Bo pa Slovenija po njenih besedah dejavno sodelovala pri usklajevanjih, ki bodo potekala septembra.

Enaka pravila za vse se ne obnesejo
Ministrica sicer meni, da bi bilo treba vzpostaviti izjeme za majhne države, kot je Slovenija, ki je zelo izpostavljena različnim vplivom, ki spodbujajo nepošteno konkurenco in uničujejo slovenske producente. "Smo za prost pretok, vendar ne tako, da izginja kulturna raznolikost," je opozorila.

Bizjak Mlakarjeva je zelo optimistična, da bo Sloveniji uspelo uveljaviti svoja stališča, saj so danes tudi nekatere velike države, ki teh problemov nimajo, na primer Nemčija, menile, da je treba zaščititi države, ki se spoprijemajo z nelojalno konkurenco, ki jo omogoča obstoječa direktiva.

Ministri so se strinjali, da je treba pospešiti vse dejavnosti, povezane s pregledom direktive o avdiovizualnih storitvah. Evropska komisija je po besedah Bizjak Mlakarjeve danes napovedala, da bo nove predloge evropskih avdiovizualnih pravil predstavila v letu 2016.

Slovenija je na zasedanju podprla poljski predlog za dvig meje za financiranje manjših infrastrukturnih projektov na področju kulture v okviru Evropskega regionalnega sklada za razvoj s pet na deset milijonov evrov, kot velja za naložbe in objekte s statusom svetovne kulturne dediščine.

Kultura v Sloveniji na dnu prioritetne liste
Ministri so tudi sprejeli sklepe, v katerih so poudarili pomen kulture za rast in delovna mesta. Slovenska ministrica je ob tem znova opozorila na ogromne neizkoriščene možnosti na področju kulture v Sloveniji. Medtem ko kultura prispeva v povprečju 4,4 odstotka k bruto domačemu proizvodu EU-ja, je v Sloveniji ta številka znatno manjša, okoli dva odstotka.

Pomanjkanje zavedanja pomena kulture za gospodarsko rast je po ministričinih besedah verjetno tudi razlog, da si slovenska kultura doslej ni izbojevala nobene prednostne naložbe iz evropskega proračuna. Bizjak Mlakarjeva upa, da jim bo uspelo druga ministrstva prepričati o pomenu vlaganj v kulturo.

V ta namen so na ministrstvu pred kratkim vložili zakon o nujnih naložbah v kulturo, po katerem naj bi do leta 2020 pridobili 167 milijonov sredstev. Ta bo v kratkem na vladi in ministrica upa, da jim bo uspelo preseči ozkost nekaterih ministrstev, ki ne razumejo potenciala kulture, in zagotoviti ustrezna sredstva.