Poletna šola slovenskega jezika, ki poteka v organizaciji Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik, letos praznuje 30-letnico, zato se obeta ob letošnji izdaji prav poseben program. 30 dni pred začetkom šole bodo tako 3. junija začeli s posebnim 30-dnevnim odštevanjem za 30 let.

Dogajanje se bo začelo ob 11.00, ko se bodo srečali nekdanji udeleženci in sodelavci Poletne šole in se spomnili šole v preteklosti. Kdo vse so bili slušatelji, ki so se v teh letih učili slovenščine? "Šola je bila prvotno namenjena nuditi slovenskim izseljencem in njihovim potomcem možnost učiti se in ohranjati svoj jezik in se vračati v domovino. V vseh teh letih pa se je zaradi ciljna populacija zelo razvila in razširila. Dan danes zelo težko govorimo o kakšnem enotnem profilu naših udeležencev. Imamo vse, v različnih obdobjih različno. Veliko je študentov, zaposlenih, bivajočih v Sloveniji, in izseljenci v bistvu predstavljajo manjši delež," nam pojasnjuje Nataša Pirih Svetina s Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik.

Kot pravi, se za učenje slovenščine odločijo zaradi različnih razlogov. Bodisi gre za življenje ali delo v Sloveniji, delo s slovenskimi poslovnimi partnerji, za družinske razloge ali željo po študiju v Sloveniji. "Lahko gre tudi za kakšne eksotične razloge. Vedno imamo kakšnega udeleženca iz Katalonije, iz Quebeca, ki povezujejo to slovensko zgodbo o uspehu z zgodbami svojega naroda" še pojasnjuje.
Zanimivo, pred nekaj leti je bilo kar precej udeležencev iz Velike Britanije v srednjih letih, ki so po Sloveniji kupovali nepremičnine in so se želeli učiti jezika, da bi se znali pogovarjati s svojimi bodočimi sosedi.

Šola, na kateri se rodijo ljubezni in prijateljstva
Poletno druženje je tudi priložnost, da se med udeleženci šole stkejo posebne vezi, razvijejo posebne zgodbe. "Ogromno je takšnih zgodb," pravi Nataša Pirih Svetin. "Od tega, da nam nekdanji udeleženci pošiljajo družinske slike, ko se izkaže, da sta se v Poletni šoli spoznala Italijanka in Nemec in imata zdaj že dojenčka evropskega, slovensko-italijansko-nemškega. Tu so prijateljstva, o katerih poročajo. Za nas pa so najbolj dragocene povratniške zgodbe. Če se nekdo nekajkrat vrne in napreduje iz začetnika do izpopolnjevalca, se nam pa zdi, da smo res veliko naredili."

Učenje slovenščine poteka v obliki dvo- ali štiritedenskega tečaja slovenščine, ki je sestavljen iz štiri ali šestih ur pouka dnevno, tega pa spremlja še bogat spremljevalni program, na primer pevska, plesna, keramična delavnica, slikarska in kiparska delavnica. Slušateljem pripravijo tudi razne oglede in obiske ustanov po Sloveniji.

Ljubljano preplavijo znanja željni obiskovalci
Danes smo v Ljubljani vajeni vse večjega števila turistov, v prvih letih Poletne šole pa je bil obisk 300 ljudi, ki so vsi prišli na tečaj slovenščine, kar velik zalogaj. Od leta 2006 so Poletno šolo razdelili v dva dela – za odrasle po 18. letu starosti in mladinsko poletno šolo, ki je namenjena mladostnikom od 13. do 17. Leta. "Preden se je ta šola razdelila, smo imeli nekako do 300 udeležencev. Organizacijsko je to precej zahteven projekt. In ker se program za mladostnike nekako razlikuje, treba jim je ponuditi tudi 24-urni paket (skupaj z nočnim varstvom), odraslim pa več prostega časa," pojasnjuje Nataša Pirih Svetina.

Poklon začetnikom in gonilnim silam Poletne šole
Na Poletni šoli poučujejo diplomirani slovenisti, ki pa se vedno posebej pripravljajo, doizobražujejo za poučevanje slovenščine kot nematernega jezika. "30-letnica je tudi priložnost, da se spomnimo tistih, ki so za to šolo veliko naredili, pa jih, žal, ni več z nami. To šolo so začeli pri Slovenski izseljenski matici v Kranju, leta 1982; 1988 se je šola preselila v Ljubljano in organizacijsko na Filozofsko fakulteto. Tam jo je najprej organiziral Miha Bregant, potem pa je nadaljevala Jana Zemljarič Miklavčič. Po njej smo letos poimenovali tudi novoustanovljeni štipendijski sklad, ki trem udeležencem omogoča udeležbo na Poletni šoli slovenskega jezika. Prav tako je to priložnost, da se spomnimo profesorice Brede Pogorelec, ki se je edina iz svoje generacije pomembnih slovenistov zavedala pomena takšnega programa, kot je Poletna šola, jo vseskozi spremljala in spodbujala njen razvoj."

Povezani s slovenščino so poimenovali poseben spominski zbornik, ki bo povzemal zgodovino dogajanja zadnjih 30 let, to pa bodo pospremili vtisi, spomini, izkušnje tako sodelavcev kot udeležencev. Ob teh bo mogoče prebrati še zabavne informativne prispevke, ki so bili objavljeni v preteklih letih v Pošopisu.

Da je slovenščina težka, je le mit
Pa je slovenščina tujcem zares tako težka, kot pravijo? "To so miti, stereotipi. Pravim, da slovenščina ni nič bolj ali manj težka od ostalih jezikov. Ima določene specifike, zaradi katerih je govorcem določenih jezikov težja, drugim spet manj," meni Nataša Pirih Svetina in dodaja: "Saj obstajajo posebnosti, na primer koncept dovršnosti - nedovršnosti, veliko posebnih končnic, ampak samo po sebi pa ni nič drugače, kot ko se mi učimo druge jezike."