Naslov tokratnega bienala, ki ostaja zvest svoji izvorni misiji globalne predstavitve konceptualne in medijske umetnosti, je Jaz sem drugi ti, ti si drugi jaz (tur. Ben Başka Bir Sen, Sen Başka Bir Ben). Tokrat se predstavlja 150 umetnikov iz 38 držav, ki jih je izbrala 18-članska kuratorska ekipa.

Postgravitacijska umetnost iz Slovenije
Informans PROGRAMMATA::MOLEKULAR, ki je nastal v produkciji Zavoda Delak, so v Carigradu na predvečer odprtja bienala procesirali Nika Korenjak, Jurij Žavbi, Gregor Mesec in Aljoša Živadinov Zupančič, kot glas je nastopil Ivan Lotrič. Informans velja sicer na splošno za hibrid med informacijo in performansom ali predavanjem in performansom.

Kot je za MMC povedal režiser Živadinov Zupančič, je bil "v informansu MOLEKULAR/II., ki ga je vizualno artikulirala Dunja Zupančič, osrednji protagonist Marko Mlačnik, igralec v 50-letni predstavi NOORDUNG::1995–2045. V pretoku časa smo procesirali, digitalizirali, tehnologizirali njegovo odrsko delovanje, reagiranje – igranje, njegovo odrsko navzočnost. Z namenom, da 'igralec', ali katera koli si bodi vloga, ki jo ljudje v svojih življenjih povzemamo, preživi 'človeka', ki te vloge igra. Informans MOLEKULAR/II. smo premierno uprizorili pred kratkim na manifestaciji revije za scensko umetnost Maska v Stari elektrarni."

PROGRAMMATA pa je informans, ki so ga "pretekli teden z Dunjo Zupančič premierno odigrali v Carigradu, na 10. bienalu Mediations. PROGRAMMATA obstaja nekje v zabrisanih mejah med človekom in računalnikom, med 'človeško' in 'računalniško' umetnostjo. Je akcionizem igralcev Jureta Žavbija in Nike Korenjak, ki ju podobno kot Marka Mlačnika procesiramo s pomočjo računalnikov in senzorjev, v konstrukciji s pomočjo umetniške metode Edvarda Zajca, enega svetovnih pionirjev (abstraktne) računalniške umetnosti, ki jih upravlja človek (Gregor Mesec) namesto računalnika. Abstrakcija, geometrija v nas sprožata logiko ornamenta. Ornamentum etimološko sicer pomeni krasilstvo, hkrati pa tudi orodje, orožje. Človek se bo končno le moral odločiti med orodjem ali orožjem," je opomnil.

Aljoša Živadinov Zupančič je poudaril še, da "informansa obstajata skupaj še v eni 'coni somraka'. Carigrajski dogodek je bil že drugi v mojem življenju, ki je sovpadal z začetkom vojne. In to v obdobju leta in pol. Tokrat v Gazi. Lansko leto se je v tednu premiere predstave Težko je biti bog v SNG-ju Drama Ljubljana intenzivno zaostril konflikt med Moskvo in Kijevom, ki se je sprevrgel v agresivno vojno. V odzivih na lanskoletno eskalacijo je Evropa hitela z brezglavimi odločitvami, kot je bila na primer popolna cenzura ruske kulture in umetnosti. Umetnika, brata Strugacki, avtorja knjige Težko je biti bog, pa sta v svoji pripovedi na ne ravno prikrit način obračunala z oblastniki in militanti, ki so takrat vladali v Sovjetski zvezi. Lansko leto pa se je želelo utišati umetnost in vsebine, ki nagovarjajo ravno te konflikte, ki nam ubijajo človečnost in svet. Zdaj pa se nam dogaja podobno: ali naj izraelski umetniki sodelujejo na razstavi ali ne, ali naj palestinski umetnici podelijo nagrado ali ne? Bo tako tudi v moji tretji vojni? Ne, veliko huje bo!"

10. bienale sovpadel s 100. obletnico Republike Turčije
Na predvečer odprtja bienala, ko se je odvil slovenski informans, sta umetnike nagovorila tudi carigrajski župan Ekrem Imamoglu, ki prihaja iz vrst Republikanske ljudske stranke (CHP), in direktor bienala Tomasz Wendland iz Poznana na Poljskem.

Župan je v nagovoru izrazil zadovoljstvo, da tokratni bienale sovpada s 100. obletnico ustanovitve Republike Turčije. Poudaril je, da je Carigrad nedvomno eno pomembnejših svetovnih središč umetnosti ter da je mestu v veselje in čast podpirati umetnost in ustvarjalnost umetnikov. "Umetnost ima moč premagati konflikte in vse slabosti človeštva ter združiti mnogotere skupnosti z dobroto in lepoto. Umetnost ima zdravilno moč! Ne verjamem, da lahko človek, ki gleda dragocene umetnine in je obkrožen z umetnostjo, hkrati živi življenje polno nasilja in jeze. Zato danes bolj kot kadar koli potrebujemo umetnost in ustvarjalnost umetnikov. Žal si marsikje po svetu, predvsem v naši neposredni bližini, sledijo vojne, uničenje in trpljenje, ki stoletju, ki ga živimo, nikakor ne ustreza. Naša največja želja je podpirati dragocene umetniške dogodke, ki združujejo umetnike različnih kultur in prepričanj," je sklenil Imamoglu, ki je župan Carigrada postal leta 2019, s čimer se je končala 25-letna prevlada Erdoganove konservativne islamske stranke Pravičnost in razvoj na čelu največjega turškega mesta.

Poudarjanje intelektualnih, formalnih in estetskih vrednot
Umetnost in kultura veljata za "najpomembnejši v iskanju 'resnice' in prepoznavanju 'resničnosti'. Poudarjata intelektualne, formalne in estetske vrednote. Prikazovanje sodobnih umetniških vizualizacij v javni domeni služi kot katalizator za intelektualno in vizualno rast družbe ter neguje okolje za interpretacijo in ukvarjanje z bistvom relacijske estetike, da lahko posamezniki krepijo svoj kritični pogled," pa je v svojem nagovoru poudaril direktor bienala Wendland.

Sicer se je skozi zgodovino bienala, ki je postal pomemben kanal za omogočanje dialoga med Azijo in Evropo, predstavilo 727 umetnikov iz 33 evropskih in 34 azijskih držav. Letošnji bienale se bo sklenil 10. decembra.