Prvi februarski dan je v Novčnem kabinetu Berlin potekalo srečanje nemških in slovenskih numizmatikov, kar je prvo tovrstno srečanje tudi nacionalnega pomena. Istega dne so se v galeriji Sievi v Berlinu pod okriljem Slovenskega kulturnega centra Berlin in Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov predstavili trije slovenski akademski slikarji: Črtomir Frelih, Maša Gala in Igor Banfi. S slovenskimi ljudskimi pesmimi je program obogatila Bogdana Herman.

Prešernovi verzi v nemščini
Osrednja slovesnost ob počastitvi našega kulturnega praznika je bila v soboto v Dvorani pri Slovenski katoliški misiji, kjer sta igralca Aleš Valič in Urs Remond ob 170-letnici Prešernove smrti recitirala Prešernove Poezije najnovejšega prevoda v nemški jezik, ki so delo Boštjana Dvořaka.

Odgovorni urednik Tretjega programa Radia Slovenija Matej Venier in direktorica Založbe kakovostnih programov RTV Slovenija Mojca Menart sta predstavila dvojezične zvočne knjige, ki jih skupaj s Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu pripravljamo ob bližajočem se skupnem predsedovanju Republike Slovenije in Nemčije leta 2021 in nastopu Slovenije na frankfurtskem knjižnem sejmu 2022.

Kulturni program je obogatila slikarska razstava nemške slikarke in publicistke Barbare Gauger na motive iz pesmi Franceta Prešerna.

Slovensko veleposlaništvo v Parizu je v sredo v okviru praznovanja Prešernovega dne organiziralo sprejem za slovenske kulturnike, ki ustvarjajo v Franciji. Poleg tega je objavilo seznam del slovenskih avtorjev, ki so bila prevedena v francoščino ali pa so v francoščini že nastala, in informativnih knjig o Sloveniji.

Kdo so slovenski umetniki, ki bogatijo francosko kulturno življenje?
Na sprejemu je veleposlanik Andrej Slapničar poudaril pomen, ki ga slovenski kulturniki vnašajo tako v francoski kot širši evropski prostor. Med tistimi, ki so v Franciji pustili neizbrisen kulturni pečat, je izpostavil Martino Batič, ki je lani prevzela vodenje pevskega zbora francoskega radia in je prejemnica letošnje nagrade Prešernovega sklada, ter pesnico in lutkarico Matejo Bizjak Petit, ki živi in dela v Reimsu, za posebne dosežke na kulturnem področju pa je lani prejela prestižno odlikovanje Francoske republike legijo časti. V kulturnem programu je nastopila mlada flavtistka, tudi študentka na pariškem glasbenem konservatoriju Klara Kikec.

V nedeljo bo v dvorani Slovenskega doma v Chatillonu potekal Prešernov dan, ki ga organizira Slovenska katoliška misija v Parizu pod častnim pokroviteljstvom Veleposlaništva Republike Slovenije. Za kulturni program bodo poskrbele slovenske kulturnice Lilijana Novak, Rahel Coquema, Tončka Šimc in Ana Stegu Vičič.

V bibliografiji, ki jo ureja slovensko veleposlaništvo v Parizu, je 50 romanov, 17 zbirk kratke proze, 40 pesniških zbirk, po deset dramskih besedil in knjig za otroke, 20 esejev ter prav toliko informativnih knjig o Sloveniji in Slovencih. Posebna kategorija je Slavoj Žižek, ki ima v Franciji objavljenih kar 42 naslovov.

Francozi berejo številne Slovence, od Alamuta do slikanic Lile Prap
Med romani je prodajna uspešnica Alamut Vladimirja Bartola. Boris Pahor ima v francoščini že 11 naslovov. Jančarjev roman To noč sem jo videl je leta 2014 prejel francosko nagrado za najboljši tuji roman leta, Brina Svit pa je prejemnica nagrade francoske akademije. V zadnjem času so bili posebej opaženi tudi potopis Dušana Šarotarja Panorama, Angel pozabe Maje Haderlap in Halgato Ferija Lainščka.

Med zbirkami novel na veleposlaništvu izpostavljajo Iz zemlje in sanj Marka Sosiča, ki mu je založba Editions franco-slovenes izdala že tri dela. Ista založba je izdala tudi originalno ilustriranega Martina Krpana v francoskem prevodu.

Slovenci so v francoščini objavili 31 individualnih pesniških zbirk, nazadnje je izšla Knjige stvari Aleša Štegra, sicer pa so med pesniki vidni Dane Zajc, Tomaž Šalamun ter Boris A. Novak in France Prešeren, vsi s po več naslovi. Lani je izšla ilustrirana zbirka pesmi Srečka Kosovela, izšlo pa je tudi devet antologij.

Med dramskimi deli v francoščini izstopa Jančarjev Veliki briljantni valček, ki je kot edini pred kratkim doživel odrsko uprizoritev. Med esejističnimi izdajami poseben ugled uživa slovenski umetnik Marko Pogačnik, Unescov umetnik za mir, ki ima v francoščini kar šest knjig. Luka Novak pa je Parižane presenetil s svojo razlago metroja kot mestnega nezavednega. V francoščini je izšla tudi zbirka esejev Oddaljena bližina dr. Edvarda Kovača. Med knjigami za otroke pa so tudi štiri slikanice Lile Prap.

Na koncu bibliografije je zbranih 21 informativnih knjig o Sloveniji in Slovencih – od monografije Slovenija – Evropa v miniaturi do jezikovnih priročnikov, zgodovinskih del, kataloga Impresionistov ter knjig o medvedih in čebelah.

Ne gre pozabiti na številne prevajalce, katerim gredo zasluge za zelo kakovostne prevode v francoščino, pri čemer imata najobširnejša opusa prevodov Andree Luck-Gaye in Zdenka Štimac.