Dokumenti, ki jih hranijo v Državnem arhivu na Reki, zgodovinarjem niso neznani, zato pa so zanimivi nekateri podatki, med drugim seznam potnikov Titanika iz Avstro-Ogrske, med katerimi najdemo tudi slovenske, hrvaške in bosanske priimke, poroča hrvaški portal Novi list.
Avstro-ogrski državljani so vozovnice za vožnjo, s katero bi jih tedaj največja potniška ladja popeljala v ZDA, kupili pri švicarski izseljenski agenciji. Seznam sodi v okvir sklada Pomorske oblasti za ogrsko-hrvaško primorje na Reki (1870-1918), nanje pa je z nekaj novimi podatki opozorila hrvaško-madžarska knjiga Inventar fonda Pomorska oblast za Ugarsko-hrvatsko primorje u Rijeci. Fond je poln podatkov, ki pomagajo razumeti zgodovino Reke, gospodarski položaj mesta, pa tudi množično izseljevanje prebivalcev Avstro-ogrske.
Štirje potniki iz Kranjske
Na seznamu najdemo 37 imen, 29 iz hrvaških dežel, štiri z območja današnje Slovenije, prav tako štiri iz BiH-a. 14. aprila so se po navedbah hrvaškega časopisa na prvo in zadnjo pot Titanika podali Grga Čačić, Luka Čačić, Manda Čačić, Marija Čačić, Petar Čalić, Jovo Uzelac, Joso Ećimović, Jovan Dimić, Nikola Lulić, Marija Orešković, Jeka Orešković, Luka Orešković, Mate Pocrnić, Toma Pocrnić, Ivan Strilić, Bartol Čor, Ljudevit Čor, Mirko Dika, Ivan Čor, Josip Draženović, Ivan Jalševac, Jovan Stanković, Mara Osman-Banski, Ignjac Hendeković, Milan Karajić, Štefo Pavlović, Matilda Petranec, Stjepan Turčin, iz Kranjske Ivan Markun, Franz Karum, Anna (druge navedbe omenjajo Manco) Karum in Janko Vovk, pa tudi Jakob Pašič, Ćerim Balkić, Redžo Delalić, Husein Sivić in Ejdo Rekić, nekatera imena so zapisana v nemškem, druga v madžarskem jeziku.
Očetu in hčerki usoda naklonjena
Franc Karum (Karun) z Milj pri Kranju se je na potovanje v Galesburg odpravil s svojo štiriletno hčerko Manco Karum. Oče in hči sta nesrečo preživela v rešilnem čolnu št. 15. Na Titaniku sta bila še Ivan oziroma Janez Merkun s Spodnje Bele pri Preddvoru in 21-letni neporočeni Janko Vovk, ki nista imela te sreče.
Cena vozovnice za tretji razred naj bi znašala 285 švicarskih frankov, prva pa kar 4.350 dolarjev, kar naj bi danes po navedbah časopisa pomenilo približno 50.000 dolarjev.
Velika rešiteljica Carpathija
Usoda verjetno najbolj znane ladje v zgodovini je znana. Potem ko je petnajst minut do polnoči parnik izplul proti obljubljeni deželi, je po trčenju v ledeno goro v Atlantskem oceanu potonil 15. aprila ob 2:20. Kdor si je ogledal filmski spektakel Jamesa Camerona, dobro ve, da se je med potapljanjem prelomil na dvoje, pod površje pa izginil dve uri in pol po trku. V eni najhujših ladijskih nesreč je potonilo 1.503 ljudi, preživelo jih je 716, čeprav se podatki razlikujejo.