Bogdan Borčić je leta 1950 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je podiplomski študij slikarstva opravil pri profesorju Gabrijelu Stupici. Izpopolnjeval se je na študijskih potovanjih po Evropi. Na ljubljanski akademiji je poučeval v obdobju 1969-1985, vmes pa je leta 1979 kot profesor gostoval tudi na grafičnem oddelku Likovne akademije v Monsu v Belgiji.

Več kot stokrat je samostojno razstavljal in sodeloval na mnogih pomembnih razstavah grafike doma in v tujini ter za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja, še posebej v tujini. Njegova dela hranijo pomembne zbirke doma in v tujini, med drugim tudi dunajska Albertina. Leta 1965 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 2005 pa tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.

Celotni grafičnih opus je doniral Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, kjer je urejen tudi Grafični kabinet Bogdana Borčića, 66 slik pa je leta 2004 doniral Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. V letošnjem načrtu slednje je, da bodo del njegovih slik predstavili na razstavi v jeseni. S svojim delom in življenjem v Slovenj Gradcu je Borčić odločilno vplival na kulturno življenje na Koroškem, je dejala direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Andreja Hribernik.

Borčić se je s svojim kontinuiranim ustvarjanjem na grafičnem in slikarskem polju umetnosti uvrščal med najbolj vitalne slovenske umetnike. Kot je leta 2002 zapisala nekdanja direktorica Koroške galerije likovnih umetnosti Milena Zlatar, je spadal med tiste vsestranske ustvarjalce, ki so se zapisali raziskovanju in udejanjanju likovne misli, ki se sprehaja na robu še mogoče klasične slikarske prakse.

Zanj je značilna poetika, v kateri likovne tehnike služijo za realizacijo absolutne in harmonične racionalnosti. Borčićev grafični opus je jedro vitalnega likovnega telesa, ki pa bi brez slikarskega dela ne bil to, kar je, je zapisala Zlatarjeva.