Žalostno novico je na Twitterju objavil njegov dolgoletni življenjski sopotnik Cleve Jones: "Moj najdražji prijatelj na vsem svetu je odšel. Clive Baker je svetu dal mavrično zastavo, meni pa štirideset let ljubezni in prijateljstva."

Jones je na omenjenem družbenem omrežju objavil še fotografijo Bakerja z nekdanjim predsednikom Obamo in žalujoče pozval, naj se z njim srečajo pod mavrično zastavo v sanfranciški soseski Castro, zgodovinskem epicentru gibanja za pravice LGBT-skupnosti, kjer so se v petek skupaj spomnili umrlega aktivista.

Baker naj bi umrl mirno v spanju, kot Reuters povzema podatke z njegove spletne strani. Zadnja leta je živel v New Yorku. Rodil se je leta 1951 v Kansasu in v zgodnjih 70., ko je služil v ameriški vojski, prišel v San Francisco, kjer se je ravno v tistem času začelo gibanje za pravice gejev.

Milkov sodelavec
Kmalu je začel izdelovati transparente z gejevsko in protivojno tematiko, pogosto po naročilu Harveyja Milka, prvega odkrito istospolno usmerjenega politika, ki je bil leta 1977 izvoljen za sanfranciški mestni svet.

Milk, ki ga je pred leti v biografskem filmu upodobil Sean Penn in bil za vlogo nagrajen z oskarjem, je prav izpred prvih mavričnih zastav mahal podanikom na sanfranciški Paradi ponosa leta 1978 - Baker je zastavo oblikoval posebej za to priložnost -, le nekaj mesecev pozneje pa je politika ustrelil njegov predhodnik v mestnem svetu.

Umetnik je o zastavi povedal, da je želel sporočiti idejo o raznolikosti in sprejemanju in ponazoriti, da lahko "nekaj iz narave predstavlja to, da je spolnost človeška pravica". Od leta 2015 je mavrična zastava uvrščena v zbirko Muzeja moderne umetnosti.