Prevladujejo pogovori z Judi, posneti pa so tudi pogovori z geji, Romi in političnimi zaporniki, s pričami in osvoboditelji koncentracijskih taborišč ter s tistimi, ki so pričali na sodnih procesih proti vojnim zločincem. Sklad je intervjuje posnel v 32 jezikih, intervjuvanci pa prihajajo iz 56 držav.

Zgodovina je več kot le številke in dejstva
Judovski muzej v Berlinu je leta 2004 dobil dostop do 1.000 pogovorov, Freie Universität iz Berlina pa je prva neameriška ustanova, ki je dobila dostop do vseh pogovorov. Profesorji in študenti bodo tako zgodovino spoznavali tudi z bolj človeške plati, ne le na podlagi številk in dejstev, je bil vesel direktor univerze Dieter Lenzen.

Shoah, ki je začel nastajati leto po premieri filma Schindlerjev seznam, je največja tovrstna zbirka na svetu. 59-letni ameriški režiser je njen častni predsednik, za njeno delovanje pa je prispeval okoli 65 milijonov dolarjev.