Mestna občina Ljubljana in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar že od leta 2000 dalje obujata spomin na dogodek, ko so zažgali večino protestantskih knjig v slovenskem jeziku.

Replika Gutenbergovega tiskalnika
Pred mestno hišo so se, poleg mimoidočih in gostov, ki so tja prišli prav zaradi dogodka, zbrali tudi šoloobvezni otroci, ki sta jih pričakala dva "Trubarja" oziroma mojster Janez iz okolice Bleda in njegov pomočnik, ob njima pa replika Gutenbergove ročne tiskarne, s katero sta mojstra tiskala pomnike na sežig protestantskih knjig in jih delila mimoidočim. Seveda je bila tiskarna glavna zanimivost za otroke, prav pa sta prišla tudi oba "Trubarja", ki sta razložila, kako stroj deluje, in postregla s še kakšno zanimivostjo. Prireditev je popestril tudi ansambel Alta Capella Carniola s srednjeveško glasbo.

Bo naslednje leto gorelo?
Uradni del opoldanske prireditve sta odprla govora predsednika Slovenskega protestantskega društva, Viktorja Žaklja, in podžupana mesta Ljubljana, Janija Möderndorferja. Predvsem so dogodek leta 2000 zasnovali, da bi se tega barbarskega dejanja spominjali in da se kaj takega nikoli več ne bi zgodilo, je povedal podžupan in dodal, da si želijo naslednje leto uprizoriti kvazipožiganje knjig.

Jankovića ni bilo
Viktor Žakelj, ki je nadomestil sprva napovedanega župana Zorana Jankovića, pa je v svojem govoru izrazil željo, da bi se ljubljanska univerza poimenovala po Primožu Trubarju, saj je prav on zelo zaslužen za slovensko pisano besedo in "je pognal Slovenijo v orbito civilazijske družbe". Predlagal pa je tudi, da bi se park za ljubljansko protestantsko cekvijo, ki se zdaj imenuje Argentinski park, preimenoval v Trg slovenske reformacije, kjer bi stal tudi spomenik slovenske reformacije.

Knjiga kot ptič feniks
Z dogodkom organizatorji želijo povedati, da je knjiga kot ptič feniks, ki vedno znova vznikne, izobražuje, zabava in plemeniti bralstvo. V spomin na sežiganje knjig 23. decembra 1600 so pred sedmimi leti pred mestno hišo odkrili bronasto spominsko ploščo, kjer piše, da so v času protireformacije na tem mestu zažgali več tisoč knjig, kar mimoidoče vsak dan opomni, da je bila slovenska beseda preganjana.

L. Š.