"Pripadniki srbske skupnosti se vključujejo v slovensko družbo, ne želijo pa se popolnoma asimilirati," pravi predsednik Zveze srbskih društev Slovenije (ZSDS) Nikola Todorović, ki si prizadeva za priznanje Srbov kot narodne manjšine.

"Priznanje statusa vsekakor pomeni ohranjanje jezika, kulture, identitete srbske skupnosti v Sloveniji. To vprašanje je treba rešiti, ker imamo zdaj pravno luknjo," pravi Todorović, sicer upokojeni pravnik finančnega ministrstva. "Želimo več sredstev za kulturne in informativne vsebine, prostor na naši RTV Slovenija, naj se sliši za težave srbske narodne skupnosti," dodaja.

Tone Peršak: Zamere že zdavnaj odpravljene
"Seveda so pred desetletjem, dvema bili dogodki, ki so nas do neke mere oddaljili, ampak teh 20 let je tudi 20 let dejavnosti zveze društev, ki je marsikatero od teh zamer že odpravilo. Tudi slovenska politika se je v tem času spremenila, tako da ni ovir, da ne bi dialog tekel naprej," pravi novi predsednik vladnega sveta za narodne skupnosti Tone Peršak.

Več srbščine!
Srbi si po besedah Todorovća želijo več srbščine v šolah, zanjo se iz poslovnih razlogov vse bolj zanimajo tudi Slovenci. Slovenci pa so dejavni tudi v srbskih pevskih društvih, pravi mentorica srbskih kulturno-umetniških društev Snežana Maksimović.

Slovenci spontani s Srbi
"Slovenci radi pojejo, vse gre spontano," pripoveduje Snežana, ki že tri leta uspešno pomaga tukajšnjim srbskim društvom. Ob 20. obletnici so članice KUD-a Vuka Karadžića Radovljica nosile meščanske noše iz Beograda. Kulturno-umetniška društva noše kupujejo ali si jih izposojajo, obstajajo pa tudi zvesti mojstri, ki jih odlično rekonstruirajo.

Ohranjajo izročilo za najmlajše
"S folkloro se ukvarjamo zato, ker jo imamo rade, tudi zato, ker na tak način prenašamo naše izročilo na najmlajše, da bi tudi oni nadaljevali naše delo," pravi Adrijana Šućur iz KUD-a Vuka Karadžića Radovljica. Z ohranjanjem izročila slovenski Srbi, je bilo opaziti na prireditvi, bogatijo tudi kulturo države, v kateri živijo.