Tat je sprva hotel ukrasti le eno platno, a ko je ugotovil, da ni nobenega alarma, je izkoristil priložnost in si nabral še štiri druga platna. Foto:
Tat je sprva hotel ukrasti le eno platno, a ko je ugotovil, da ni nobenega alarma, je izkoristil priložnost in si nabral še štiri druga platna. Foto:
Francoski muzeji nimajo navade zavarovati svojih del, dokler ta ne zapustijo stavbe (če jih, recimo, posodijo drugemu muzeju). Med zasebnimi zbiralci je ta praksa verjetno drugačna.
Lunia Czechowska v rumeni obleki in s pahljačo, kot jo je leta 1919 naslikal Amedeo Modigliani, je prav tako med pogrešanimi. Foto: AFP

Maja lani so varnostne kamere posnele neznanca, kako skozi okno pleza v pariški Muzej moderne umetnosti. Tat je očitno vedel, kaj počne: s seboj je odnesel platna Pabla Picassa (Le pigeon aux petits pois - Golob z grahom), Henrija Matissa (La pastorale - Pastorala), Georgesa Braqua (L'olivier pres de l'Estaque - Oljka v bližini Estaqua), Amedea Modiglianija (La femme a l'eventail - Ženska s pahljačo) in Fernanda Legera (Nature morte aux chandeliers - Tihožitje s svečniki). Slike so bile skupaj vredne več kot 500 milijonov evrov. Bile, kajti osumljenec trdi, da jih nima več. Če govori resnico, je zelo mogoče, da so bile umetnine uničene že naslednji dan, ko jih je tovornjak pobral iz smetnjaka, kamor jih je tat odvrgel, in jih poslal na prešanje.

Trije zarotniki, en storilec
Pariški Le Journal du Dimanche je namreč v nedeljo razkril potek raziskave in tri osrednje osumljence "razkrinkal" kot 34-letnega popravljavca ur "Jonathana B.", 56-letnega lastnika starinarnice, ki naj bi krajo naročil, in 43-letnega Srba z vzdevkom "Spiderman", ki je menda rop dejansko izvedel.

Priložnost dela (še večjega) tatu
Po Journalovem poročanju je Srb nameraval odnesti le eno sliko, Legerjevo Tihožitje s svečniki. Ko jo je snel s stene, se alarm ni oglasil, zato si je vzel čas in se debelo uro sprehajal po muzeju ter si izbral še štiri druga platna, nato pa se odpeljal z avtomobilom, ki ga je parkiral v bližini. Čeprav so bile v muzeju nameščene kamere, ni nobeden od treh nočnih čuvajev storilca niti opazil.

Pozitivna plat škandala, ki je izbruhnil naslednje jutro - izkazalo se je namreč, da je bil alarm v muzeju pred krajo že približno mesec pokvarjen - je bila to, da so številni francoski muzeji posodobili svoje zastarele ali neoskrbovane sisteme varovanja. Policija je Srba in lastnika zaradi suma nekaterih drugih kaznivih dejanj aretirala še tisti mesec, Jonathana B. pa privedla na zaslišanje, a je bil pozneje izpuščen na prostost. Vsi trije so bili septembra letos aretirani še v povezavi z omenjeno krajo.

Morda poskušajo le speljati policijo na napačno sled?
Ker se mu je zdelo, da mu je roka zakona vendarle malce preblizu, je Jonathan lani, ko je prišel s policijske postaje, nenadomestljive umetnine, tako vsaj trdi, preprosto uničil. Lastnik starinarnice zanika, da bi krajo naročil, priznava pa, da je imel ukradena dela v rokah in da jih je predal Jonathanu B. Raziskovalci kljub vsemu še ne izključujejo možnosti, da se bodo dela vendarle kje pojavila.