Stanislav Gojkovič je nagrajen za vrhunske strokovne dosežke na področju konserviranja in restavriranja arheoloških predmetov, zlasti mojstrsko konservacijo, preparacijo in rekonstrukcijo arheološkega keramičnega gradiva. Jovo Grobovšek pa prejme nagrado za vrhunske strokovne dosežke na področju konservatorstva v Sloveniji in Evropi. S svojim raznolikim znanjem je vidno zaznamoval več področij ohranjanja kulturne dediščine.

Podelili so tudi tudi šest Steletovih priznanj. Priznanja za leto 2013 so prejeli delovna skupina konservatorjev etnologov Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije za do zdaj največjo izvedbo obnovitvenih posegov v objekte kulturne dediščine v Programu razvoja podeželja v obdobju 2007-2013, višja konservatorka Andreja Mihelčič Koželj za vodenje celostne prenove parka gradu Sevnica ter župnik Janez Ferkolj za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine blejskega otoka.

Za leto 2014 so Steletova priznanja prejeli konservatorska sodelavka Milena Antonić za vzpostavitev in uveljavitev avtorskega projekta Spoznaj, varuj, ohrani ter konservator Dušan Štepec za strokovno sodelovanje pri projektu Dežela kozolcev v Šentrupertu. Priznanje za lansko leto bo prejela tudi Občina Kidričevo za obnovo dvorca Sternthal.
"Svetovljanstvo ne pomeni odpovedi lastni kulturni identiteti, ravno nasprotno"
Slavnostna govornica na prireditvi, ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, je med drugim poudarila pomen kulturne dediščine kot dela naše kulturne identitete in prizadevanja EU-ja za njeno ohranjanje. Dodala je, da je od zaposlitve Franceta Steleta kot prvega deželnega konservatorja je minilo že več kot sto let in v tem času sta se konservatorstvo in restavratorstvo razvila v znanstveni disciplini, s katerima se danes v Sloveniji ukvarja več sto visoko usposobljenih in profesionalno organiziranih strokovnjakov. Na ministrstvu se zavedajo pomena konservatorjev in restavratorjev za ohranjanje, obnovo in oživljanje nepremične kulturne dediščine. Zavedajo pa se tudi vloge, ki jo opravljajo pri ozaveščanju državljanov o pomenu kulturne dediščine, ki se lahko vrača v življenje tudi prek kulturnega turizma in ustvarja pomembne pogoje za gospodarsko rast, nova delovna mesta in boljše življenje vseh prebivalcev Slovenije.

Opozorila je še, da v Sloveniji ni dovolj zavesti o pomenu jezika kot stebra kulture in o pomenu dediščine kot dela naše kulturne identitete. Nekateri so namreč prepričani, da je izraz svetovljanstva, če se odpovedo svoji kulturni identiteti in maternemu jeziku. A kot je poudarila, se v EU-ju svetovljanstvo ne enači z odpovedjo kulturni identiteti. V EU-ju se najvišji predstavniki držav zavzemajo za ohranitev bogastva jezikov in kultur. Ohranjanje dediščine je tudi eden najpomembnejših ciljev držav Evropske unije.

Lani premalo sredstev za izpeljavo dogodka
Nagrada, ki jo Slovensko konservatorsko društvo podeljuje več kot 20 let, nosi ime po nestorju na področju varstva kulturne dediščine na Slovenskem Francetu Steletu. Lani nagrade in priznanj za leto 2013 niso podelili, saj je bilo po besedah predsednika Roberta Peskarja društvo v finančnih težavah, razpoložljiva sredstva pa niso omogočala izpeljave razmeroma zahtevne prireditve. Poleg organizacijskih zahtev ta namreč terja tudi finančno podlago, saj prinese poleg priznanja tudi denarno nagrado, a v višini povprečne slovenske plače.

Z delom letošnjih nagrajencev se je mogoče podrobneje srečati na razstavi, ki jo bodo dve uri pred podelitvijo odprli v Spomeniškovarstvenem centru v Ljubljani.