"V Sloveniji najpogosteje poudarjamo družbeni pomen kulture in ustvarjalnosti. Govorimo o kulturi kot življenjski sili družbe, znotraj katere se oblikujejo naše vrednote in pogled na svet. A pomembno je spregovoriti tudi o gospodarskem pomenu kulturnega in ustvarjalnega sektorja, o tem, da ustvarja velik delež delovnih mest."
V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) so gostili konferenco o pomenu in potencialu kulturnega in kreativnega sektorja ter njegovem položaju v času pandemije, organiziral jo je Center za kreativnost.
Kot je v uvodu povedala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, gre za prvo nacionalno analizo, ki pokaže vrednost tega sektorja in njegovo težo ter odpira razmišljanja o njegovih potencialih, s tem pa postavlja ustvarjalce in podjetja ob bok zaposlenim v drugih panogah. Po njenem mnenju bo osnova za nadaljnje raziskave in priporočila za oblikovanje politik na tem področju.
Direktor urada za kohezijsko politiko Josip Mihalic je pojasnil, da kultura v naslednjem finančnem okviru EU-ja ni umeščena kot samostojni sektor, temveč kot sektor, ki je sinergijsko vključen z drugimi, še posebej s področji podjetništva, pametne specializacije in zaposlovanja.
Po njegovih besedah se je ta sektor še posebej spopadel z učinki pandemije, zato Evropska komisija in Slovenija za izvajanje kohezijske politike pripravljata določene prilagoditvene ukrepe, ki bi imeli takojšnje učinke, in se spopadata z učinki v prihodnje. Sicer pa se kulturno-kreativni sektor v prihodnjem obdobju poleg turizma še posebej izpostavlja, drugače kot prej, ko je bila kultura v razvojne iniciative uvrščena kot eden izmed sodelujočih sektorjev.
Heterogeno področje je težje statistično katalogizirati
Statistično analizo sektorja so pripravili Nika Murovec, Damjan Kavaš in Tjaša Bartolj z Inštituta za ekonomska raziskovanja po naročilu Centra za kreativnost pri MAO-u. Kot je povedala prva, so se s tem začeli ukvarjati pred približno desetimi leti, velik izziv pri zajemanju podatkov pa je bila njegova heterogenost. Sektor namreč združuje zelo različne panoge, od umetniškega ustvarjanja, ki brez podpore na trgu težko preživi, do panoge, kot so programska oprema in igre, kjer gre za čisti posel. Vmes je še spekter drugih.
Številke, ki na laž postavljajo stereotipe o nedobičkonosnosti kulture
Analiza je zajela 35.212 posameznikov, zaposlenih v kreativnih poklicih, in 24.062 registriranih organizacijskih enot na področju dejavnosti v tem sektorju. Pokazala je, da je v njem v Sloveniji zaposlenih sedem odstotkov vseh zaposlenih. V letu 2017 je sektor ustvaril skoraj tri milijarde prihodkov od prodaje oziroma 2,7 odstotka prihodkov celotnega slovenskega gospodarstva, kar je več od kemične industrije in primerljivo s prihodki proizvodnje električnih naprav v omenjenem letu.
V Sloveniji kulturni in kreativni sektor dosega deleže, podobne EU-ju. Obsega 8,4 odstotka podjetij (v EU-ju 8,3 odstotka), ustvarja 3,5 odstotka bruto dodane vrednosti (v EU-ju 3,9) in 3,3 odstotka zaposlenih (v EU-ju 4,6).
Raziskavo je pospremila brošura, ki navaja, da je ta nedvomno pokazala na pomembnost in razvojne potenciale kulturnega in kreativnega sektorja. Da bi ga okrepili, pa se bo treba spopasti s kadrovsko podhranjenostjo, pomanjkanjem veščin, finančno nestabilnostjo kulturnega in kreativnega sektorja ter nujnostjo vzpostavitve podpornih sistemov internacionalizacije.
Sektor se, čeprav je dobro razvit, spopada s podobnimi težavami kot v drugih evropskih državah: s pomanjkanjem investicij za rast in razvoj, razdrobljenostjo ter delovanjem v okviru mikropodjetij in samozaposlenosti.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje