Janez Mikuž je avtentični in praktični konservator druge generacije, Steletova priznanja za izjemne dosežke za leto 2009 pa so šla v roke Ksenije Kovačec Naglič, Maje Avguštin in Iztoka Premrova. Kovačec Nagličeva je bila nagrajena za brezhibno delovanje in razvijanje centra INDOK Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo, Avguštinova je prejela priznanje za prenovo Prašnikarjevega dvorca v Mekinjah, Premrov pa je vrsto let predstavljal slovensko kulturno dediščino v oddaji Podoba podobe. Nagrade jim je v spremstvu kastelologa in umetnostnega zgodovinarja Ivana Stoparja izročila predsednica društva Danijela Briškin.

Steletova nagrada, poimenovana po nestorju in prvem poklicnem konservatorju v Sloveniji Francetu Steletu, velja za najvišjo in edino vseslovansko konservatorsko nagrado za izjemne dosežke na področju konservatorstva in restavriranja. Nagrada se podelijo enkrat letno že dve desetletji, običajno v mesecu Steletovega rojstva.

Širca: Konservatorji so reflektorji, ki kažejo odsev sedanjosti in preteklosti
Ministrica za kulturo Majda Širca je v svojem govoru poudarila, da stopa podeljevanje Steletovih nagrad v tretje desetletje. Konservatorje in restavratorje je imenovala reflektorji, ki kažejo odsev sedanjosti in preteklosti, ustvarjajo most med opredmetenimi in duhovnimi vrednotami ter se kosajo z mimobežnimi časovnimi frontami. V 21. stoletju ohranjajo reminiscence na pretekle čase ter jih vpletajo v novostim odprto moderno življenje.

Ministrica je še dodala, da so ohranjevalci kulturne dediščine najsodobnejši učitelji ekološkega odnosa in poseganja v pristno okolje, ki jih lahko ogrozi le nenadzorovana sla po neprimernem brisanju spomina in zgodovine.

Tudi lanska dobitnica poudarila pomen svoje stroke
Tudi lanska dobitnica Steletove nagrade za življenjsko delo Sonja Ana Hoyer se je s svojimi besedami obrnila na vzdrževanje ravnovesja med preteklostjo in sedanjostjo, ki ga nadzoruje avtoriteta konservatorske stroke. Po njenem mnenju sta pri tem nujni tako tenkočutnost sodobnih arhitektov kot tudi ustvarjalno sožitje pri soočanju starega z novim.

Poudarila je še, da so se tudi slovenski konservatorji, kot je bil Nace Šumi, vedno zavzemali za kohezijo ustvarjalnega in analitičnega konservatorstva. Skupni cilj konservatorstva in restavratorstva še vedno stremi k temu, da je obnovljeno delo splošno razumljivo za širšo javnost.