Durkheim se je rodil 15. aprila 1858 v judovski družini v francoskem Epinalu. Od leta 1906 je bil profesor pedagogike in sociologije na pariški Sorboni. Razvijal je znanost o družbenih dejstvih in poudarjal, da je treba družbo obravnavati kot samostojen pojav. Zagovarjal je tezo, da mora sociolog družbene pojave razumeti kot rezultate "skupinske zavesti", ki so podvrženi svojim zakonitostim, Durkheim je te imenoval "socialna dejstva". Moderno družbo je označil kot sistem, ki deluje na podlagi "organske solidarnosti", ta pa izhaja iz človekovega spoznanja o medsebojni soodvisnosti.

Po njegovem mnenju sociolog pomaga odpravljati nepravilnosti v delovanju takšnega sistema, če analizira socialna dejstva in ugotovi, kje je napaka. Njegova najpomembnejša dela so De la division du travail social (O delitvi dela v družbi, 1893), Les regles de la methode sociologique (Pravila sociološke metode, 1895) in Le suicide (Samomor, 1897).

Drugačen pristop k proučevanju samomora
Med prvimi se je znanstveno posvetil proučevanju samomora, bolj kot notranji dejavniki človekove psihe so se mu zdeli važni zunanji, ki so pripomogli k samomorilni nagnjenosti. Skušal je dokazati, da je tudi samomor, sicer skrajno individualno in nedružbeno dejanje, moč razložiti z družbenimi dejstvi. Število samomorov po njegovem mnenju zato ostane stalno, dokler se družba ne spremeni.

S tezo, da je samomor obratno sorazmeren integraciji družbene skupine, katere del je posameznik, je pritegnil veliko pozornosti. Po Durkheimu in zlasti v zadnji desetletjih so se čisti sociološki poskusi razlage samomorilnih mehanizmov začeli prepletati s psihološko in psihoanalitsko naravnanimi tezami, napredek psihofarmakologije pa je oživil biokemične razlage samomorilnih vzgibov; ta pojav od nekdaj spremljajo tudi posamezne evropske ter azijske filozofije in religije. Suicidologija je postala veda, v kateri je povezanih več disciplin in kultur.

Bil je tudi ustanovitelj in urednik revije L'Annee sociologique (Sociološki letopis), vidni član francoskega intelektualnega življenja vse do svoje smrti leta 1917, med drugim je opravil mnogo predavanj ter objavil številna dela z raznih področij, vključno s sociologijo znanja, religije, prava, izobraževanja in vedenja.

Udarec prve svetovne vojne
Na njegovo življenje so tragično vplivale okoliščine prve svetovne vojne. Bil je zagovornik patriotizma in podpiral svojo državo v svetovnem spopadu, a je imela nacionalistična propaganda vojne velik vpliv na njegov položaj v družbi. Kot oseba judovskega rodu je postal tarča francoske desnice, ki je bila v vzponu.

Zaznamoval ga je tudi tragičen konec številnih študentov, ki so pred vojno brali in spremljali njegovo delo, po vpoklicu vanjo pa se nikoli niso vrnili z bojišč. Tam je decembra leta 1915 umrl tudi njegov sin Andre in Durkheim si od izgube nikoli ni opomogel. Čustveno izmučen se je 15. novembra 1917 zgrudil za posledicami srčne kapi. Pokopali so ga na pariškem pokopališču Montparnasse.