"Takoj po tem, ko sem to nagrado v celoti zavrnila, sem vrnila tudi častni znak svobode predsedniku države Milanu Kučanu s pripombo, da mi ta znak ničesar več ne pomeni, ker je prišlo do zlorabe Prešernove nagrade, ko si je Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade. To sem sprejela kot žalitev mene kot osebe in mojega umetniškega opusa," je za STA povedala pesnica, pisateljica, ilustratorka, šansonjerka in igralka.

Kot pravi Makarovič, je umazana zgodba katoliškega klerika niti ne preseneča niti ne zanima, njen odnos do Cerkve pa da je splošno znan. Prav tako se pesnica ne želi ukvarjati z vprašanjem, ali in kdaj naj se umetnost loči od umetnika. Njeno osebno mnenje je, ob tem pa poudarja, da ni umetnostni arbiter, "da njegovi mozaiki pomenijo približno toliko, kot v literaturi pomeni opus Paula Coelha, se pravi nič".

Grenek spomin zaradi medijskega linča, "ki traja vse do danes"
Na vprašanje, ali meni, da bi moral po razkritju spolnih zlorab redovnic iz skupnosti Loyola Prešernovo nagrado vrniti, je Makarovič odgovorila, da bi bilo spodobno in da pričakuje, da bo njej letos nagrada v celoti vrnjena, kot jo je v celoti zavrnila. "Čeprav spomin na to je precej grenek, tem bolj zaradi medijskega linča, ki se je sprožil po tem proti meni in je trajal leta in leta, tako rekoč vse do danes," je sklenila sogovornica.

Ema Kugler: Rupniku, "ki je zločinec", se nagrada lahko vzame
Rupnika je k vrnitvi nagrade po razkritju zlorab pozvala ministrica za kulturo Asta Vrečko. O tem je v pogovoru za STA pred kratkim spregovorila tudi aktualna Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, multimedijska umetnica Ema Kugler, ki meni, da ni glede tega nobenega vprašanja. "On nima kaj osebno odločati. Država mu je dala nagrado. To je treba izbrisati. Da se je na spisku Prešernovih nagrajencev znašel tak človek, je pljunek na vse nas, ki bomo tam zraven," je povedala Kugler, ki vztraja, da se nagrada Rupniku, "ki je zločinec", lahko vzame.

Ministrstvo: Spodobno bi bilo, da prejemnik nagrado vrne sam
Ministrica za kulturo, ki je vsakršno obliko spolnega nasilja večkrat obsodila, pravi, da Prešernova nagrada patru Marku Ivanu Rupniku ni bila podeljena na način, na katerega upravni odbor Prešernovega sklada sicer deluje, saj patra Rupnika ni bilo med kandidatkami in kandidati za Prešernovo nagrado, ki so jih predlagale strokovne komisije, temveč ga je med nominirance mimo strokovnih komisij uvrstil kar upravni odbor sam. "Pri tem ni šlo za podelitev za življenjsko delo, čemur je Prešernova nagrada namenjena, ampak za podelitev za eno samo delo, ki pa poleg vsega tudi ni dostopno širši javnosti," je zapisala ministrica. Rupnikove mozaične poslikave, za katere je prejel nagrado, so namreč del papeževe zasebne kapele.

Po besedah ministrice sicer trenutni zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Po njenem mnenju bi morali to nujno spremeniti, saj morajo prejemniki najvišjega državnega priznanja odražati vrednote svobodne, vključujoče in solidarne družbe. "Čeprav formalno odvzem nagrade v tem trenutku ni možen, pa na ministrstvu za kulturo menimo, da bi bilo v tem primeru spodobno, da prejemnik nagrado vrne sam," je znova pozvala Vrečko.

Vrečko je še opozorila, da morajo biti spremembe zakonodaje, sploh pri tako občutljivih primerih, del širšega diskurza strokovne javnosti, saj gre med drugim tudi za širše družbeno vprašanje vpogleda v zgodovino. "Obenem pa nagrade, ki jih podeljuje Prešernov sklad, odražajo strokovnost komisij in duh časa, v katerem so bile podeljene. In ravno strokovnost komisij je tista, ki lahko zagotovi, da se tovrstni odmiki od ustaljenih postopkov ne bi več pojavljali."

Kaj z Rupnikovimi mozaiki?
Odpira se tudi vprašanje, kaj z Rupnikovo umetnostjo? Slovenska škofovska konferenca je konec decembra v skupni izjavi sicer obsodila vsa "čustvena, spolna in duhovna nasilna dejanja ter hudo zlorabo zakramenta sprave" patra Marka Ivana Rupnika, a hkrati javnost pozvala, naj ločuje med Rupnikovimi "nedopustnimi dejanji" in njegovim "izjemnim duhovno-umetniškim opusom".

Toda kot je povedala ena od redovnic iz skupnosti Loyola za časopis Domani, Rupnikova "spolna obsedenost ni bila improvizirana, ampak globoko povezana z njegovim pojmovanjem umetnosti in njegovo teološko mislijo".

"Težava je izjemno velika, ker so Rupnikovi mozaiki v vseh največjih evropskih svetiščih"
Moralni teolog Ivan Janez Štuhec ob Rupnikovem opusu opozarja na po njegovem mnenju pomembno ločnico. "Nekateri v Cerkvi pozivajo, naj se Rupnikova vrhunska umetnost loči od njegove osebe. Uradna Cerkev, v tem primeru je to Kongregacija za redovnike ali nauk vere v Vatikanu, se o tem ni izrekla. Pozivi posameznikov v Cerkvi so njihov subjektivni pogled. Težava je seveda izjemno velika, ker so Rupnikovi mozaiki v vseh največjih evropskih svetiščih, kot sta Lurd in Fatima. Nekateri mozaiki so v profanih okoljih, drugi v svetiščih. Tisti, ki so v profanih okoljih, ne predstavljajo kakršnega koli predmeta čaščenja, so estetski element, nič več kot to. Jih pogledaš, greš mimo ali se ustaviš, kot v vsaki galeriji. Težava so tisti, ki naj bi ti pomagali pri odnosu z Bogom, ki tako rekoč v celoti določajo svetost prostora," je zapisal Štuhec.

Rupnik: Moje pojmovanje umetnost vključuje ljudi
Pater Rupnik je za medije nedosegljiv, takole pa je pred 23 leti dejal ob prejemu Prešernove nagrade: "Moje pojmovanje umetnosti in načinov nastajanja umetniškega dela vključuje ljudi, ljudstvo. Kar sem ustvaril, ni nastajalo v odmaknjenem, zaprtem prostoru mojega ateljeja, ampak sem se zavedal, da delam v središču ogromnega organizma, ki je Cerkev. Ne govorim le o vernih, gre za organizem, kamor se vse stvari stekajo, se obračajo ... Zato pa to nagrado razen s presenečenjem doživljam tudi kot izredno priznanje ljudstva. Nekdo je le bil tako moder, da je razumel, da to ni moja zasebna zadeva."