Na rojstni dan Franceta Prešerna so številne kulturne organizacije s pestrim naborom dogodkov brezplačno odprle svoja vrata. V 61 krajih je tako potekalo več kot 380 različnih dogodkov.

Predsednik republike Borut Pahor je obiskal Narodno galerijo, kjer si je ogledal prenovljene prostore Narodnega doma, razstavo risb in slik Riharda Jakopiča ter obiskal udeležence ustvarjalne delavnice za otroke. Ogleda se je udeležila tudi ministrica za kulturo.

Celoten seznam današnjih dogodkov je na voljo na spletni strani ministrstva za kulturo. To je pred 15 leti začelo pobudo dneva odprtih vrat slovenskih kulturnih ustanov, v 15 letih pa je ta dan postal množični kulturni dogodek, ki poleg na Noč muzejev in Prešernov dan privabi številne ljubitelje kulture. Kot sta opozorili predsednica Skupnosti muzejev Aleksandra Berberih Slana in publicistka Jedrt Jež Furlan, pa je med letom obisk kulturnih dogodkov slabši.

Predsednica Skupnosti muzejev razlog za to vidi v hitrem tempu življenja in družinskih obveznostih. Mnogi se iz služb vračajo zvečer in se jim nato nikamor več ne ljubi. Tisti, ki bi se morebiti želeli kam odpraviti, pa v svojem mestu ali vasi nimajo ponudbe ali pa je ta nezanimiva in zastarela.

"Dejstvo je tudi, da se v kulturo vlaga vse manj denarja, zato morajo zavodi razmisliti, kam bodo usmerili svoja sredstva. Imeti dobre marketinške pristope in zastarele razstave nima smisla, zato se pogosto zgodi, da imamo odlične projekte, ki jih ne moremo oglaševati, zato ljudje zanje ne vedo. Vedno se ni mogoče zanašati na Facebook, Twitter in elektronsko pošto," je opozorila.

Publicistka s fokusom na uprizoritvenih umetnostih in kulturni politiki Jedrt Jež Furlan opaža, da se na področju uprizoritvene umetnosti precej spreminja struktura obiskovalcev. "To niso več naše dnevne sobe, ko si na predstavo v Plesni teater Ljubljana ali v Cankarjev dom prišel tudi pol ure ali celo uro prej, ker si vse poznal in se družil." Med obiskovalci pogreša tudi mlade, ki se šolajo na teh področjih. "V določeni študentski populaciji prepoznavam zanimanje za vsa področja umetnosti. To se mi zdi v redu. Vedno pa se sprašujem, kako nam na koncu vsem uspe pridobiti na svoje dogodke toliko ljudi, ker več ali manj nagovarjamo enako množico. Ne vem, do kdaj bomo organizatorji, ustvarjalci in sami obiskovalci to zdržali. Tudi sama, ki me kultura zanima, včasih ne vem, kam bi šla, ker je vsega toliko."

Glede mogočih izboljšav na področju kulture vidi možnost v davčnih olajšavah, v mreženju ali pa v iskanju novih virov financiranja. Kot zgleden primer je omenila Hrvaško, kjer se kultura po novem napaja iz državne loterije, o razdelitvi tega denarja pa odloča kulturna scena sama.

Berberih Slana je poudarila, da se muzeji in galerije, podobno kot druge kulturne organizacije, spopadajo s pomanjkanjem denarja in razumevanja za kulturo. Muzeji in galerije po njenih besedah denar potrebujejo zato, da bodo lahko izpolnili vsaj osnovne standarde, ki jih predpisujejo zakoni. Razumevanje pa zato, da "se bo tistim, ki odločajo, posvetilo, da ne morejo govoriti o identiteti in nacionalnem ponosu, o Sloveniji in Slovencih, istočasno pa sistematično uničevati vse dosežke slovenske kulture".

Kako je z obiskom otrok in mladih v muzejih in galerijah?
Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije je povedala, da je ta številka odvisna od tega, o kakšni obliki obiska je govor. V Muzeju narodne osvoboditve Maribor, ki ga vodi, predstavljajo otroci in mladi 80 odstotkov obiskovalcev, saj jih s šolami obiščejo v organiziranih skupinah, prav tako zanje pripravljajo dodatne programe.

Poudarila pa je: "Če starši nimajo časa ali navade obiskovati muzeje, potem tudi otrok skoraj zagotovo ne bo prišel." Zato je po njeni oceni vloga šol zelo pomembna, prav tako pa bi se morali ljudje bolj zavzeti za obisk muzejev v domačih krajih, kot da dajejo prednost vsem drugim po svetu.