Zdaj, ko se dela na Sagradi Familii, osrednji katedrali Barcelone, 125 let po začetku gradnje počasi približujejo nekakšnemu koncu, je skupina vplivnih španskih intelektualcev stopila korak nazaj - in presodila, da so bile vse nedavne poteze v gradnji katedrale čista polomija. Po njihovem mnenju bi morali dela končati že leta 1926, ko je Antonio Gaudí umrl.

Preveč kuharjev pokvari jed ...
Teh 400 intelektualcev - med njimi so številni arhitekti, umetniki, režiserji in direktorji galerij - je prepričanih, da arhitekti, ki jim je bila naložena naloga izpeljati Gaudíjev načrt, niso dostojno sledili Katalončevi viziji. Še več - trdijo, da je po vsem svetu prepoznavni simbol Barcelone in spomenik modernistični arhitekturi le še senca prvotne zasnove in da so vsi arhitekti po Gaudíju vanjo skušali vtisniti svoj lasten pečat.

Banalizacija velikega arhitekta
Manuel Borja-Villel, direktor madridskega muzeja umetnosti Reina Sofía, je eden izmed najglasnejših podpisnikov manifesta Gaudí en alerta roja (Gaudí v kritičnem stanju), ki se bojuje proti nadaljni gradnji Sagrade Familie. "Vse skupaj je katastrofa," se je pritožil v izjavi za britanski The Times. "To, kar turisti vidijo danes, je le še karikatura Gaudíjevega dela. Pred našimi očmi se dogaja banalizacija Gaudíja in celotne družbe v imenu turizma." Med majem 2007 in majem 2008 je cerkev obiskalo 2,8 milijona turistov.

Oriol Bohigas, arhitekt, ki je imel vlogo pri prenovi Barcelone za olimpijske igre leta 1992, se bolj ali manj strinja: "Gaudíja niso mogli pustiti v miru; profanirali so njegovo delo." Med podpisniki peticije sta tudi Rosa Malet, predsednica fundacije Miró, in Miquel Tàpies, predsednik fundacije Tàpies, ki se ukvarja s preučevanjem moderne umetnosti.

Žrtev "zapackane" restavracije pa menda ni le Sagrada Familia, ampak tudi Gaudíjevi Casa Batlló in cerkev Colònia Güell. "Kulturna dediščina mesta je talka turizma. Še malo, pa bodo Barcelono prekrstili v Gaudinono," se jezi zgodovinar Albert García Espuche.

Prvotnih načrtov nimamo več
Ko je Antonia Gaudíja pri 74 letih povozil tramvaj, je svojo vizijo slokega poklona Bogu, kar naj bi Sagrada Familia bila, vzel s seboj v grob; končana je bilo le pročelje "Fachada de Nacimiento". Od takrat se je površina zgradbe povečala za trikrat - del cerkve celo uporabljajo za bogoslužje. V zagovor vsem, ki so skušali nadaljevati njegovo delo, je treba povedati, da so imeli nemalo težav z mojstrovim pristopom: sproti je spreminjal gradbene načrte. Prav nič tudi ni pomagalo, da so bili ti načrti uničeni med špansko državljansko vojno.

"Vsak hip bo končana" pomeni še 20 let
Arhitekti si moraj od takrat naprej pomagati z rekonstrukcijami in novodobnimi adaptacijami. Še zadnji zidarski oder bodo po trenutnih ocenah odstranili čez dvajset let. Največja težava bo dvigniti "Jezusovo kupolo", ki bo cerkev kronala, in zgraditi prehod čez ulico Mallorca (pod katerim bo, s strahom gradbeniškega ceha, ki opozarja, da nevarnost zrušitve obstaja, speljan hitri vlak AVE). Treba bo porušiti tudi nekaj bližnjih stanovanjskih hiš.

Ana Jurc
ana.jurc@rtvslo.si