Kontoroverzna skupina, ki praznuje svojo 30-letnico, je znana predvsem po glasbi in avantgardnih koncertih, a tudi po provokativni simbolni asociaciji na totalitarne režime in postmodernem likovnem ustvarjanju. Podobe križa, skodelice kave, jelena ali metalca, ki jih večina pozna s slik Irwinov, so namreč izvorno Laibachovi motivi, s katerimi so v temeljih definirali umetniško gibanje retroavantgarde. Bili so del kapitala, ki ga je Laibach leta 1984 vložil v takrat ustanovljeni Neue Slowenische Kunst. Po ustanovitvi NSK-ja je njihovo do takrat ustvarjeno likovno tradicijo prevzela skupina Irwin.

Spletna stran Mednarodnega grafičnega likovnega centra (MGLC) navaja, da je Laibach med seboj zvaril različne medije - glasbo, video, film in performans, visoko in popularno kulturo, politiko in umetnost. V prostorih MGLC-ja je še do 6. junija na ogled razstava Gesamtkunst Laibach: Temelji 1980-1990, ki priča o izvornih začetkih skupine Laibach v likovni umetnosti.

Za oblast nevščeni
Laibach so poleti 1980 oblikovali multimedijski projekt Rdeči revirji, ki ga je trboveljska občinska uprava prepovedala, ker se je na plakatih pojavil, za oblasti sporen Črni križ Kazimirja Maleviča. Prva realizirana razstava Laibachov (če zanemarimo tisto v Trbovljah leta 1980, ki je bila zaradi spornosti prepovedana pred samim odprtjem), je bila junija 1981 v Srećni galeriji v Studentskem kulturnem centru v Beogradu. Takrat je del Laibachovega članstva v Beogradu služboval v JLA in v prostem času vzpostavil stik z alterkulturno in novovalovsko sceno, ki se je zbirala v SKC-ju. Na razstavi z naslovom Ausstellung Laibach Kunst so bile že takrat predstavljene nekatere zgodnje grafike in slike, zraven pa je brnela Laibachova glasba, predvajana na kasetofonu.

Likovna dela Laibachov so bila odziv na dogajanje v svetu, predvsem na pojav "Neue Wilde", ki je v nekdanji Zahodni Nemčiji proti koncu 70. let upodabljal urbane pojave, kot je bil punk, in se odzival na marginalne teme iz polpretekle zgodovine nacistične in povojne Nemčije.

Namesto imena črn križ
Leta 1982 je imela skupina koncerte v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Večino koncertov so poimenovali, tudi tistega, ki je bil zadnji za Tomaža Hostnika, ki je decembra 1982 storil samomor - imenoval se je Dotik zla. Junija 1983 se je skupina prvič pojavila na televiziji v oddaji TV Tednik, njihov nastop pa se je končal s prepovedjo uporabe imena Laibach in njihovega javnega nastopanja v takratni Jugoslaviji. Novembra 1983 so Laibachi skupaj s skupino Last Few Days odšli na evropsko turnejo Occupied Europe Tour. Aprila 1985 je ljubljanska založba ŠKUC Ropot predstavila prvi album skupine Laibach, ki pa se znova srečal s cenzuro; zaradi prepovedi imena je naslovnico krasil le nepogrešljiv črni križ.

Vrnitev v galerije
Po razkroju Neue Slowenische Kunsta, ki se je v prvi polovici devetdesetih let postopno reformiral v utopično državo v času (in brez svojega ozemlja), so posamezne skupine naprej razvijale vsaka svojo poetiko, Laibach pa se je občasno začel spet pojavljati tudi v galerijskem kontekstu. V letu 2009 je tako v Muzeju moderne umetnosti (Muzeum Sztuki) v Łodžu na Poljskem postavil svojo prvo retrospektivno razstavo, ki je v poljskih medijih dobila visoke ocene. V letošnjem letu sledijo tri velike galerijske predstavitve njihovega dela, in sicer v Ljubljani (MGLC), v Trbovljah (Delavski dom) in v Zagrebu (HDLU).