Na že šesto prošnjo je dunajska sodna oblast Prešernu odobrila tudi lastno odvetniško pisarno v Kranju. Prešernovo mesto bo letos prvič po 163 letih današnji dan, ki je postal simbolna prelomnica za razvoj slovenskega prava in s tem slovenske samobitnosti, počastilo s posebnim kulturnim programom. V Prešernovi hiši so tako med drugim pripravili dan odprtih vrat, ob tej priložnosti pa se bodo srečali tudi pravniki.

Ob 20.00 bo pred kranjsko Prešernovo hišo premierni koncert ansambla Tantadruj, ki se bo predstavil s 14 uglasbenimi Prešernovimi pesmimi. Sledila bosta nagovora kranjskega podžupana Igorja Velova in poslanica Borisa Paternuja.

Prireditev, ki jo organizira Atelje Puhart, so podprli Mestna občina Kranj, Zavod za turizem Kranj, Gorenjski muzej in Gorenjski območni zbor odvetnikov.

Najpomembnejša zbirka slovenske poezije
Poezije so izšle 15. decembra istega leta, a z letnico 1847. V zbirko je Prešeren uvrstil tudi Zdravljico. Na Dunaju je moral zaprositi za odobritev tiskanja, kar je bilo v tedanji Avstriji običajno. Takratni cenzor na Dunaju za slovenska besedila je bil Fran Miklošič; ker se z objavo tretje kitice Zdravljice ni strinjal, je Prešeren iz prvega natisa črtal celo pesem. Prav tako je zabrisal akrostih v Sonetnem vencu.

Poezije so bile pri kritikih prijazno sprejete in za tiste čase so se dobro prodajale; natisnjenih je bilo 1.200 izvodov, od tega 150 z akrostihom Primicovi Juliji. Pesnik jih je zadržal zase in jih podarjal vsem, ki so se mu jih zdeli vredni. V dobrih dveh letih je bilo prodanih približno 350 izvodov, v naslednjih dvajsetih letih pa so Poezije skoraj pošle.