NSK je tokratno sejo posvetil predstavitvi slovenske kulture v tujini v okviru mednarodnega sodelovanja. S pomočjo vabljenih gostov, ki na tem področju dosegajo vidne uspehe, je želel političnim odločevalcem sporočiti, da bi njihove izkušnje lahko bile vključene v kulturno politiko in obenem bolje podprte z javnimi sredstvi.

Uspešne prakse s tega področja so članom nacionalnega sveta za kulturo razgrnili direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan, umetniški vodja mariborskega Baleta Edvard Clug, direktorica Narodnega muzeja Slovenije Barbara Ravnik in direktor Slovenskega mladinskega gledališča Tibor Mihelič Syed kot predstavniki javnih zavodov, kot predstavnika nevladnih ustanov pa še direktor Mini teatra Robert Waltl in direktorica Foruma slovanskih kultur Andreja Rihter.

Do uspešnega predstavljanja v tujini je potrebna daljša pot, so se strinjali. Pri tem je treba graditi tako na spoštovanju in ugledu kot pri postavljanju svoje cene, odločilni sta tudi podpora slovenske diplomacije in finančna podpora ministrstva za kulturo. Ker se zadnja iz leta v leto manjša, pa so si bili enotni tudi, da bi k predstavitvi slovenske kulture v tujini lahko več pripomogla druga ministrstva, poleg ministrstva za zunanje zadeve zlasti ministrstvo za gospodarstvo, če bi prepoznalo potencial slovenske kulture in dediščine, ki ga ima lahko tudi v smislu gospodarstva.

Nekateri so spomnili na slabe izkušnje s Slovenskim kulturnim centrom v Berlinu, ki bi pri tem lahko opravil večji angažma. Tudi člana sveta Tone Partljič in Uroš Lajovic sta menila, da bi diplomatska mreža lahko bila bolje izkoriščena, saj po besedah zadnjega iniciativ s te strani ni. Partljič je prepričan še, da bi tudi drugi ministri slovenske vlade lahko bili bolj ponosni na lastno kulturo.

Potrebujemo več strateškega razmišljanja
Direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je komentirala razmišljanja o ukinitvi predstavljanja Slovenije na svetovno znanih manifestacijah, kot sta umetnostni in arhitekturni bienale v Benetkah. Zdenka Badovinac je takšno razmišljanje označila za "skrajno neumno", saj gre za najpomembnejši dogodek na svetu, ki "odraža sliko sveta", čeprav je vnaprej jasno, da bo v "tekmi nacionalnih paviljonov" najuspešnejši tisti, ki vloži največ sredstev.

Kot poudarja, bi v primeru bienala Slovenija potrebovala več strateškega razmišljanja, tako v smislu pravočasnega najema prostora v Arsenalu, za kar mora kot prvi poskrbeti minister za kulturo, kot v smislu pravočasnega odločanja pri izbiri projekta, ker "nekega presežka s 100.000 evri in v nekaj mesecih ni mogoče doseči". Zdaj kaže ministrstvo po njenih besedah malo interesa, da bi se kaj naučilo iz tega.

V povzetku seje je Uršula Cetinski med drugim dejala, da si vsi želijo, da bi bile pozitivne izkušnje prepoznane in da bi jim kulturna politika prisluhnila ter jih izkoristila za strateške načrte za naprej. Kot pravi, bodo današnja razmišljanja zapisali in nato pozorno spremljali, koliko od tega je bilo upoštevanega pri oblikovanju novega nacionalnega programa za kulturo (NPK), katerega osnutek bo ministrstvo predvidoma pripravilo še letos.

Minister Zoran Poznič je dejal, da bo imel novi NPK nove vsebine in nove poti, po njegovih besedah se obeta "nekakšna prenova slovenskega kulturnega modela". Politična volja za to obstaja, da je slovensko gospodarstvo mogoče promovirati skozi slovensko kulturo, pa terja svoj čas, je poudaril minister. Napovedal je še, da bo v sodelovanju z zunanjim ministrstvom s slovensko kulturo "popolnoma prežeta" predstavitev Slovenije ob predsedovanju Svetu EU-ja leta 2021.