Gre za razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018—2021, po katerem so nekateri dobili manj sredstev, drugi pa ostali brez štiriletnega financiranja.

Po mnenju župana ekscesno stanje
Zoran Janković je na ministra za kulturo Toneta Peršaka naslovil svoj protest, v katerem se sprašuje, kakšna je sploh strateška usmerjenost ministrstva. "Iz te ekscesne situacije razumem samo to, da v državi omejujete ustvarjalnost, da vas ne zanima strateški, kontinuirani razvoj že uveljavljenih akterjev na področju kulture, kot tudi tistih, ki še prihajajo," je v besedilu, objavljenem na spletni strani Mestne občine Ljubljana (MOL) zapisal Janković.

"Če so sredstva namenjajo najboljšim, potem naj jih tisti tudi dobijo. Da nekdo lahko od začetkov prehodi pot do najboljšega, potrebuje podporo. Ljubljana to podporo nudi tako v obliki sofinanciranj, sodelovanj kot producentov pri mestnih kulturnih projektih kot tudi v obliki zagotavljanja prostorov," še beremo v protestnem pismu.

Ljubljanski župan poziva ministra, da naj o svojih odločitvah premisli tudi zato, "ker takšni rezultati postavljajo na laž njegove trditve, da je v omejevanju števila sofinanciranih programov ključ, da sofinancirani programi dobijo več sredstev".

Po Jankovićevih besedah javni razpisi Mestne občine Ljubljana (MOL) ne omejujejo števila podprtih programov, "ker bi bilo nesmiselno izpustiti podporo projektu ali programu, ki je za izvajanje mestnega kulturnega strateškega dokumenta pomemben in dragocen. Če jih vi podprete 27, jih ima podporo v MOL-u v obdobju štiriletnega programskega razpisa 2016—19 natančno 49".

MOL za javne kulturne programe letno namenja 2,12 milijona evrov, če pa k temu prišteje še sredstva za projektni razpis in programska upravljanja, ta številka doseže nekaj več kot 3,5 milijona evrov, je še zapisal ljubljanski župan.

Na MOL dobrih 10 odstotkov proračuna kulturi
"Razlika med nami je zavedanje, da brez resnega strateškega premisleka o podpori umetniškemu ustvarjanju, o razvoju tako institucionalne kot neinstitucionalne kulturne srenje kot mesto in država nimamo resne prihodnosti," Peršaku očita Janković in dodaja, da je na MOL-u proračun oddelka za kulturo v povprečju 27 milijonov evrov, kar znaša dobrih deset odstotkov mestnega proračuna.

Dejstvo, da se sredstva dodeljujejo tudi organizacijam zunaj Ljubljane, po Jankovićevih besedah ne pojasnjuje, zakaj ministrstvo omejuje število podprtih programov in zakaj so zavrnjeni programi vrhunskih izvajalcev. Na velikokrat slišane ministrove besede, da je preveč sofinanciranih kulturnih programov v osrednji Sloveniji, natančneje v Ljubljani, pa Janković pravi, da nima slabe vesti.

Včeraj nevladniki na okrogli mizi s predstavniki parlamentarnih strank
Že včeraj pa so bila (ne)razdeljena sredstva tema pogovora s predstavniki parlamentarnih strank na Novi pošti, ki so ga pripravili Društvo Asociacija, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska. Na pogovoru so kulturniki od predstavnikov oblasti zahtevali konkretne predloge za rešitev nastalega položaja, tudi glede novele krovnega zakona v kulturi. Predstavniki političnih strank, ki so se odzvali vabilu na pogovor o stanju v nevladnem sektorju, so se strinjali, da je proračun za kulturo v primerjavi s predkriznim prenizek.

Zbirokratizirana kulturna sfera
Vendar je po besedah Violete Tomič (Levica) birokratizacija odločanja še večja težava kot nizek proračun. "Občutek imam, da se je celotna država totalno zbirokratizirala. Vsa ministrstva, ne le kulturno, vodijo neizvoljeni birokrati," je povedala. Ministri in poslanci nimajo pri sprejemanju odločitev nobene besede, ampak sekretarji in birokrati, "ki prekladajo papirje". Težava so tudi komisije, "ki pogosto sploh ne razumejo, o čem odločajo".

Dragan Matić (SMC) je ob tem poudaril, da je za rešitev te kompleksne težave ključna reforma javne službe na področju kulture, ki bi morala dopuščati tudi dovolj prožno zakonodajo za samozaposlene v javnih zavodih.

Vprašanje dialoga med nevladniki in vlado
Kot meni Samo Bevk (SD), je ena prvih nalog nove vlade, da poviša sredstva za kulturo in da se ta sredstva vsaj približajo tistim iz leta 2009. "Ne bo enostavno, ni pa nemogoče," je poudaril. Matić pa je med izzivi za naslednji mandat poudaril izboljšanje dialoga med nevladniki in vlado, ki se je izkazal za "izredno neučinkovitega". Model z dialoškimi skupinami po njegovih ugotovitvah ne deluje. Matič pa je hkrati mnenja, da je nevladni sektor nepoenoten.

Še seja parlamentarnega odbora
O razpisu za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018—2021 bo danes razpravljal parlamentarni odbor za kulturo. Violeta Tomič bo na seji, kot je napovedala, predlagala, naj minister v skladu z zakonom prerazporedi dodatna sredstva. "Ministrstvo ima možnost, da popravi svojo napako," je poudarila. Napovedala je še, da bo na seji predlagala, naj minister v skladu z zakonom prerazporedi dodatna sredstva. "Ministrstvo ima možnost, da popravi svojo napako," je poudarila poslanka Levice.

O nezadovoljstvu nevladnikov v sferi kulture je bil govor tudi v Odmevih. Minister za kulturo Tone Peršak pa je bil gost včerajšnje oddaje Studio City, kjer je beseda tekla o tem razpisu.