Morda se je natiho pričakovalo, da bo med nominiranci Banksy - tako rekoč najslavnejši grafitar in umetnik brez obraza -, ki se je po dolgem času vrnil v rodni Bristol in tam pokazal nov projekt, kar bi lahko zadoščalo za nominacijo. A obrnilo se je drugače in nominacije za nagrado, namenjeno v Veliki Britaniji delujočemu umetniku, mlajšemu od 50 let, so prejeli: Dexter Dalwood, Angela de la Cruz, Susan Philipsz in The Otolith Group.

Nominiranci in njihovo delo
Dexter Dalwood se je v zadnjem desetletju uveljavil tudi zunaj Velike Britanije. Nominacijo si je prislužil s samostojno razstavo slik in kolažev, navdahnjenih z zgodovinskim in sodobnim dogajanjem, in je pravzaprav tisti izmed nominirancev, ki je na prvi pogled še najbolj zvezan s klasičnim slikarskim ustvarjanjem. Španska umetnica Angela De La Cruz se je v London preselila v 80. letih prejšnjega stoletja, njeni izrazni sredstvi pa sta tako slikarstvo kot kiparstvo. Zadnja stvaritev Cruzove je nastala s pomočjo naključnega odkritja, kaj se zgodi s platnom, ki se sreča s polomljenim nosilcem; končni rezultat pa v gledalcu vzbuja občutek, da je bilo razstavljeno platno vandalizirano. Susan Philipsz z lastnim glasom ustvarja zvočne instalacije, pogosto postavljene na nenavadna mesta, kot so nakupovalni centri. Leta 2004 je nakupovalcem v londonskem Tesco Metro shopu s pomočjo PA-sistema predstavila delo Filte, ki je vključevalo tudi Airbag Radioheadov. Skupina Otolith (The Otolith Group), poimenovana po ušesnem kamenčku, ki uravnava gravitacijo in orientacijo, sestavljata pa jo Anjalika Sagar in Kodwo Eshun, raziskuje premikajoče se podobe, zvok in tekste. Nominirana sta za projekt A Long Time Between Suns, trenutno razstavljenim v Gasworks and The Showroomu v Londonu.

Vsi nominirani umetniki bodo svoja dela javnosti pokazali na skupni razstavi v Tate Britain 4. oktobra, nagrajenec pa bo znan 6. decembra.

Rojstvo konceptualne umetnosti, kot jo poznamo danes
Turnerjeva nagrada že dolgo slovi po svoji kontroverznosti, kar v veliki večini opravičuje to, da sta bila med nagrajenci Damien Hirst, ki je leta 1995 dobil nagrado za razpolovljeno kravo s teličkom v formaldehidu, in Chris Ofili, ki je tri leta pozneje zmagal s sliko, narisano s slonjimi iztrebki. Niso pa le njuna dela tista, ki pod vprašaj postavljajo estetsko vrednost zmagovalnih umetnin, a so pa zato toliko bolj šokantna. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj ravno Turnerjeva nagrada - posebno z njo povezane razstave v devetdesetih - velja za dogodek, ki je pomagal redefinirati pojem konceptualne umetnosti. Posebno v Veliki Britaniji se je zgodilo to, da se je z izrazom konceptualna umetnost začela povezovati vsaka vizualna umetniška praksa, ki ni vključevala klasičnega slikarstva ali kiparstva.

Zakaj so nominiranci vse starejši
Zadnja leta se zdi, da tovrsten sloves nagrade vse bolj tone, hkrati s tem pa so tudi nominiranci, ki sicer ne smejo biti starejši od 50 let, vse starejši. Lanski nagrajenec je bil ob prejetju nagrade le leto dni mlajši od 'zapovedane' starosti in tudi letošnji nominiranci so vsi rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, kar pravzaprav pomeni, da niso več najmlajši ustvarjalci in da so s svojim delom nase opozorili že v 90. letih, ko je Turnejeva nagrada doživela svoj vzpon. Ali to torej pomeni, da najbolj znana britanska nagrada za vizualno umetnost ostaja v neki dobi?