Iz egipčanskega muzeja v središču Kaira, kjer je bila kočija razstavljena skupaj s Tutankamonovimi tremi pogrebnimi posteljami, so jo preselili v Veliki egipčanski muzej, ki stoji na obrobju Kaira, v bližini piramid v Gizi. Predmeti so potovali v ogromnih lesenih zabojih in v konvoju policijskih avtomobilov.

Vozila, v katerih so bile natovorjene dragocenosti, so opremljene z aparaturami, ki nadzorujejo vlago, temperaturo in tresljaje, je novinarjem pojasnil Tarek Tavfik, direktor muzeja, ki ga gradijo lučaj zahodno od piramid. Faranove mumije kljub temu zaradi krhkosti ne bodo selili.

Lesena kočija, skupaj s tremi pogrebnimi posteljami z vklesanimi levjimi glavami, ki simbolizirajo egipčansko boginjo vojne Sehmet, sposobno odganjati tudi bolezni, nekaj časa ne bo na ogled za javnost.

Napake se zgodijo - tudi zelo velike
Vprašanje prenosa je še posebej občutljiva tema po letu 2014, ko je muzejski delavec med čiščenjem po nesreči odlomil brado neprecenljive Tutankamonove zlate maske in jo nato pritrdil nazaj z neprimernim lepilom. Škoda, ki jo je s tem povzročil, je bila škandal v arheoloških krogih.

Veliki egipčanski muzej: stroški in zamude rastejo
Veliki egipčanski muzej naj bi odprli že leta 2015, a so se gradbena dela zavlekla, naložba pa je narasla že na milijardo dolarjev. Novo odprtje muzeja je tako predvideno za leto 2018. Muzej bo hranil več kot 100.000 predmetov, med katerimi jih bo tudi 4500 iz Tutankamonove zakladnice, ki so jo odkrili leta 1922 v Dolini kraljev.

Prezgodnja smrt, ki fascinira arheologe
Če Tutankamon ni naredil vtisa na sočasne kroniste – bil je razmeroma nepomemben faraon, zaradi česar je tudi njegova grobnica ostala skrita in neopažena tako dolgo –, pa je z odkritjem v 20. stoletju postal simbol starega Egipta. Na prestol se je povzpel pri devetih ali desetih letih in deset let pozneje, leta 1323 pr. n. št., je bil že mrtev. V preteklosti so o njegovi smrti nastajale številne hipoteze – da je umrl v nesreči z vozom, za posledicami neznane bolezni in, seveda, da je bil žrtev umora (tako so sklepali zaradi velike luknje na zatilju njegove lobanje.)

Ugotovitve zadnjih let pričajo o tem, da je trpel za kostno boleznijo, med drugim naj bi imel tudi kepasto nogo, njegova smrt pa naj bi bila posledica sopojavnosti kostne bolezni z malarijo.