Markantna, v kito spletena Tutankamonova brada je s faraonove posmrtne maske "odpadla" že avgusta, a muzej, ki jo hrani, tega javno ni razglašal, vse dokler niso po spletu začele krožiti fotografije, na katerih je bila jasno vidna zalepljena črta okrog faraonove brade.

Medtem se je v mednarodni javnosti že začela debata o tem, v kolikšni meri je Egipt sposoben primerno skrbeti za svojo neprecenljivo kulturno dediščino. Muzej je ena izmed osrednjih turističnih znamenitosti v celotnem Egiptu, pa so v nekaterih kotih menda kljub temu postavljeni pred javnostjo popolnoma nezavarovani leseni sarkofagi, od mrtvaških prtov vladarjev, ki so samo od spredaj zavarovani s steklom, pa na tla padajo majhni drobci. Tutankamonova maska, ki je stara več kot 3300 let, je s preostalimi predmeti iz njegove grobnice največji zaklad v celotni stavbi.

Nesreča se je primerila "lučkarjem"
Brada se je odlomila, ko so muzejski delavci menjali žarnice lučem v maskini vitrini, so zdaj pojasnili na ministrstvu za antikvitete. Na tiskovni konferenci je bil tudi Christian Eckmann, nemški restavrator, ki so ga poklicali na pomoč za oceno škode. Navzoče novinarje je miril, da je bila splošna panika glede "nepopravljive" škode pretirana.

Hitrost vzrok za nenatančnost
"Da so za lepljenje uporabili epoksidno smolo, ni bila najboljša, je pa bila nekakšna rešitev," je ocenil. "Na žalost pa postopek ni bil pravilno izpeljan, zato se zdaj na bradi vidijo ostanki lepila." (Epoksi je lepilo, primernejše za kamen ali kovine, ne pa za tak unikaten material, kot je Tutankamonova maska.) "Odnesti bi jo morali v laboratorij, a se je restavratorjem mudilo, ker so jo hoteli vrniti v vitrino. Zato so uporabili hitro sušeč, a nepovraten postopek," je za tiskovno agencijo AP pod pogojem anonimnosti razložil eden izmed lokalnih strokovnjakov.

Drug restavrator, ki je bil pri "operaciji" po lastnih besedah navzoč, je opisal, kako je kolega pustil, da se je smola posušila na bradi, nato pa jo odstranjeval z lopatko, kar je seveda pustilo praske. Še tretji strokovnjak, ki masko redno pregleduje, je potrdil, da so zdaj na njej praske od orodja, ki jih prej ni bilo.

Star zlom
Obenem pa je treba vedeti, da lepljenje brade mladega vladarja ni precedenčen dogodek. Ko je bil njegov sarkofag prvič izkopan in odprt, brada sploh ni bila pritrjena, in tak je artefakt leta 1924 tudi prišel v muzej.

Brado so na obraz pritrdili šele leta 1941, seveda pa se je takrat uporabljeno lepilo v naslednjih 70 letih zrahljalo. Zaradi tega tudi avgustovska nesreča ni bila tako zelo nezaslišana, pravi Eckmann.

Stagnirajoči muzeji
Če je bil turizem od nekdaj hrbtenica egiptovskega turizma, pa si zdaj še ni opomogel od treh burnih let, ki so sledila vstaji in strmoglavljenju diktature Hosnija Mubaraka. Prenovljeni muzeji in odprtja novih grobnic so del načrta, kako oslabljeno gospodarsko panogo postaviti nazaj na noge. A obenem je tudi res, da Egipt kakih večjih izboljšav svojemu osrednjemu muzeju že od njegove izgradnje leta 1902 ni privoščil. Niso še uradno potrdili, ali nameravajo Tutankamonovo masko preseliti v novi muzej, Grand Egyptian Museum, ki naj bi bil dokončan in odprt do leta 2018.

Ko sta arheologa Howard Carter in George Herbert daljnega leta 1922 naletela na sveti gral - še neizropano, zapečateno faraonovo grobnico - je njuno odkritje podžgalo svetovno zanimanje za arheologijo.