"Zame je to potovanje navznoter, da bi razumel, kakšen je svet," pravi Poincheval, ki je v skalo izdolbel luknjo, veliko točno toliko, da se je lahko spravil vanjo.

Biografije Poinchevala opisujejo kot umetnika performansa, "ki mu ekstremne situacije niso tuje". Leta 2012 se je na primer o njem pisalo, ker je teden dni preživel v popolni temi v podzemni luknji pod neko knjigarno v svojem domačem Marseillu; tisti performans je poimenoval 604.800 sekund in vsako izmed njih ujel na videokamero. Dve leti pozneje je dva tedna prebil v notranjosti (umetnega) medvedjega trupla, češ da to "simbolizira ponovno rojstvo, prehod med svetom mrtvih in svetom živih", spet drugič pa se je po reki Reni spustil v orjaški zamašeni steklenici. Alpe je prečkal v sodu, lani pa preživel en teden na vrhu 20-metrskega droga pred pariško železniško postajo (s tem je imitiral stilite, t. i. stebrne svetnike, asketsko obliko meništva iz prvih stoletij krščanstva).

"Serija meditacij"
Jean de Loisy, kurator v pariškem muzeju Palais de Tokyo, ki gosti performansa Stone in Egg, je prepričan, da Poinchevalovi podvigi niso zgolj cirkuški triki, pač pa serija mističnih potovanj, globoke meditacije o "modificiranju samega sebe in o življenju onkraj naših dimenzij".

Umetnik je pred "pokopom" povedal, da se je več mesecev telesno in psihično pripravljal na življenje v kamnu, kjer je moral sedeti z iztegnjenimi rokami. V gmoto so seveda zvrtali luknje, skozi katere je dobival zrak, ves čas so merili njegov srčni utrip, imel pa je tudi telefonsko linijo za klic v sili. Prehranjeval se je zgolj s posušenim mesom, juhami in drugimi tekočinami. (Skrivnosten je bil le glede tega, kako je hodil na stranišče.)

V kamnu ni dolgočasno
Še pred začetkom performansa je izjavil, da ga osamljenost ne skrbi. Ko je bil - v okviru enega od prejšnjih del - zakopan pod skalo pred muzejem v Marseillu, so mu menda prihajali družbo delat nekdanji zaporniki, ki so imeli izkušnje s samico. "S skalo" se je v resnici prihajalo pogovarjat toliko ljudi, da jo je bilo treba ponoči zastražiti, da se je lahko naspal.

Piščančji podmladek prihaja aprila
29. marca se začne še drugi del Francozovega projekta, Egg. Od tri do štiri tedne bo sedel na ducatu jajc v upanju, da se bodo izvalila. V svojo prehrano bo v tem obdobju vključil veliko ingverja, da bo njegova telesna temperatura vsaj 37 stopinj Celzija. Vsakih 24 ur si bo vzel samo pol ure odmora. Piščančki, ki se bodo izvalili, "bodo šli živet k mojim staršem", je povedal Poincheval.

Svojega ultimativnega cilja Francoz še ni dosegel. Nekoč bi namreč rad "hodil po oblakih". "S tem se ukvarjam že približno pet let, a še nisem popolnoma pripravljen."