Na proslavi tradicionalno podelijo najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta letos prejela Dragica Čadež in Dragan Živadinov, nagrade Prešernovega sklada pa Nika Autor, kolektiv Grupa Ee, Tomaž Grom, Nataša Kramberger, Nina Rajić Kranjac in Julij Zornik.
6. in 7. februarja pa boste lahko prebrali tudi MMC-jeva intervjuja z letošnjima prejemnikoma Prešernovih nagrad za življenjsko delo.
V naslov programskega dela proslave V jezik so zapisane sanje je "vtkano izhodišče za vsebinsko in uprizoritveno zasnovo proslave: srečanje umetnosti in znanosti je nekaj nujnega oziroma neizogibnega; umetnost in znanost vznikata iz istega temelja, iz jezika. Tudi kadar želimo govoriti z jezikom znanosti, smo že v območju pesništva", so zapisali na Uradu vlade za komuniciranje (Ukom).
Kaj prinaša tridelni umetniški program prireditve?
Prvi del umetniškega programa bo na temo mladostniškega srečanja Franceta Prešerna in Matije Čopa, med katerima se je spletlo prijateljstvo. To srečanje in njuno ustvarjalno druženje je bilo za kulturni razvoj Slovencev eden najpomembnejših dogodkov 19. stoletja. "Iz njunega prelomnega srečanja in večletnega medsebojnega oplajanja so zrasli temelji za slovensko kulturno življenje, ki je bilo enakovredno kulturnemu življenju velikih evropskih narodov," še piše v napovedi.
Iz njunega prelomnega srečanja in večletnega medsebojnega oplajanja so zrasli temelji za slovensko kulturno življenje, ki je bilo enakovredno kulturnemu življenju velikih evropskih narodov.
Drugi del umetniškega programa bo predstavljalo izmišljeno srečanje Prešerna in Čopa, ki je ravnokar tragično utonil v Savi. Prešerna je prijateljeva smrt močno prizadela, za hip je obmolknil njegov pesniški genij, prevzele so ga najbolj črne misli. V namišljenem dialogu ga Čop spodbudi k pisanju in tako iz njunega poslednjega srečanja zrase ena temeljnih Prešernovih pesnitev – Krst pri Savici, ki jo je spesnil v letu po Čopovi smrti. Tretji del pa bo poskušal odgovoriti na vprašanje, kje se danes srečujeta umetnost in znanost. "Nujno in neizogibno se srečata v jeziku, in sicer v takšnem jeziku, v katerega so zapisane sanje," poudarjajo avtorji umetniškega dela proslave.
Na proslavi bodo nastopile dramske igralke Vesna Pernarčič, Nika Rozman in Tjaša Železnik, ob njih pa še Neža Dvorščak, Alja Krhin, Kaja Petrovič, Svit Stefanija ter Jure Šimonka, ki na AGRFT-ju študirajo dramsko igro. Glasbo je zložil Drago Ivanuša, ki bo na proslavi tudi nastopil, ob njem bo mogoče slišati še Manco Trampuš, Marka Brdnika, Enosa Kuglerja, Žigo Goloba, Jako Bobka, Jožeta Bogolina, Jureta Gradišnika, Bertolda Stecherja, Marka Iliča, Gašperja Poprijana in Jožka Rošerja. Nastopili bodo tudi plesalci Alme mater Europaea – Akademija za ples in APZ-ja Tone Tomšič.
Najvišja priznanja na področju umetnosti
Prešernova nagrada je namenjena ustvarjalcem, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki v okviru svojega življenjskega opusa trajno obogatili slovensko kulturno zakladnico. Nagrado Prešernovega sklada pa prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih treh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Letošnje nagrade bo na prireditvi podelila predsednica Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, ki bo tudi slavnostna govornica. Letošnji nagrajenci se bodo pred začetkom proslave zbrali v Galeriji Cankarjevega doma, kjer jih bosta pozdravili ministrica za kulturo Asta Vrečko in Zdenka Badovinac, so še sporočili z Ukoma.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje